“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.

Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v Evropsko unijo in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države?

Aleksandar Vučić bo še nekaj dni srbski premier, konec maja pa prevzema predsedniško funkcijo. “On nam pomeni vse, volili smo zanj,” v romskem naselju v predmestju Beograda evforično pove stanovalka lepo urejenega bloka, ki sta ga ob pomoči evropskih sredstev zgradila mesto in država.

V središču mesta več tisoč protestnikov vzklika ostra gesla proti najuspešnejšemu srbskemu politiku zadnjih let, primerjajo ga celo z romunskim diktatorjem Causescujem. Neposredni povod za jezo je megalomanski projekt Beograd na vodi, ki ga financirajo arabski investitorji. V nepojasnjenih okoliščinah so zaradi projekta porušili del območja Savamala.

“Vučić obvladuje uporabo policijskega in celotnega državnega aparata v korist svoje stranke ter ekstenzivno uporabo zasebnih medijev,” je kritičen Dobrica Veselinović, eden izmed vodij protestov, ki v zadnjem času zamirajo. A nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi in visoko brezposelnostjo ostaja.

Vladna politika pa je samozavestna. Sogovorniki z administracije različnih ministrstev cinično izjavljajo, da so tudi protesti, dokler so mirni, del demokracije. Poudarjajo izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Neformalno pa dajejo vedeti, da priznanje Kosova za vladajočo politiko niti pod razno ni sprejemljivo, četudi se zdi v pogajanjih o vstopu to realna možnost. Kakšna je srbska prihodnost v EU, kakšen bo srednjeročni odnos z Rusijo?

Evropsko-srbski stereotipi.#beograd #trip pic.twitter.com/PefVChhWwQ

— Luka Hvalc (@vahlc) April 24, 2017

Na terasi restavracije na Terazijah, s pogledom na kultni hotel Moskva in nastajajoči kompleks Beograd na vodi, 25-letni Igor Jović razlaga o svojem start-up podjetju za posredovanje nepremičnin. Ravno se je vrnil iz New Yorka in Ljubljane, kjer namerava odpreti podružnici podjetja, v katerega je nizozemski investicijski fond vložil kar 700 tisoč evrov.

Igor, ki je zamenjal tri fakultete in na koncu študij opustil, pravi, da protestov ne spremlja. In ga ne zanimajo. Tudi do vstopa Srbije v EU je skeptičen, zgodbe o tem velikem projektu posluša že več kot pol svojega življenja:  “V moji glavi je to samo fantazija, da bo realno nekaj boljše. Treba je biti realen. Žalostno je, da potrebujemo zunanjo avtoriteto, da nam uredi državo. Urediti bi jo morali sami, ne pa da sledimo zahtevam in jih obkljukamo, ker jih moram .”

Evropska komisija napredek Srbije pri pogajanjih za vstop v EU ocenjuje zadržano, na predstavništvu v Novem Beogradu izpostavijo, da jih med drugim skrbi tudi raven medijske svobode. Mediji so v Srbiji zares slabi, tabloidi, ki stanejo le 10 centov, redno izvajajo medijske umore, tudi večina televizij je daleč od profesionalnih standardov. Predstavniki neodvisnih novinarskih združenj in nevladnih organizacij so zgroženi.

“Mediji se fokusirajo predvsem na politiko in estrado. Če si na začetku podjetniške poti in si uspešen, lahko prideš v medije samo, če plačaš ali če zaposliš neko starleto,” pa je zelo poveden mladi podjetnik Igor Jović.

Luka Hvalc