Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu. V gozdičku se srečata lisica in lovec. Četudi močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.
Ker je teden gozdov in ker je les eden od naših največjih bogastev, pripovedujemo pravljico z meta-forami o gozdu
V gozdičku se srečata lisica in lovec. Čeprav močan kot hrast, pa je bukov in štorast lovec nekje izgubil svojo čutarico. Našla jo je zvita lisica, ki je pijana kot klada obležala v bližnjem grmovju.
Lovec: "Lisica, saj ti si nasekana! Le pazi se; doslej sem te pustil pri miru. Ampak če si spila vsebino moje čutarice, vedi, da si sama žagaš vejo, na kateri sediš!"
Lisica: "Joj, kakšen drvar si, lovec. A se tako obnaša do gospodične? Ustrašil si me. Saj se tresem kot šiba na vodi."
Gozd je naše bogastvo, morda so se prav zato tam porodile tako bogate prispodobe. Ob sekanju dreves, ne žganja. A lahko potrkamo na les, zgodba ima srečen konec!
