O kemiji navadno govorimo slabšalno s prizvokom škodljivega in strupenega. A dejansko se ji ne moremo izogniti. V tokratni Frekvenci X smo ugotavljali, koliko ‘kemije’ imamo doma – veliko več, kot si mislite. In v resnici nam prej koristi kot škoduje.
V varnem zavetju dóma kemikalij skorajda nimamo, bi pomislili. Pa to res drži?
Kemikalije so pravzaprav vse kemične spojine, ki jih lahko uporabimo v kemijski reakciji. Kemikalija je torej tudi navadna voda, čeprav po navadi nanjo ne gledamo tako. Pa tudi sol, odstranjevalec laka za nohte ali mehčalec za perilo.
V oddaji smo se ustavili pri treh večjih skupinah kemikalij, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju: detergentih, kislinah in bazah in pa polimerih, s poudarkom na teflonu.
Detergenti – trojanski konji, ki »odklepajo« maščobe
Da se olje in voda ne mešata, se naučimo že v osnovni šoli. Ker pomivamo z vodo in ker je umazanija bolj podobna olju kakor vodi, imamo težavo. Zato vemo, da moramo pri pranju in pomivanju uporabiti detergent, ki bo odstranil maščobo.
Najprej k detergentom. Ti znižajo površinsko napetost, takim površinsko aktivnim snovem pravimo surfaktanti. Druga pomembna lastnost detergentov pa je, da njihove molekule vsebujejo dva različna dela – vodi prijaznega in olju prijaznega. “Ker so te površinsko aktivne snovi take strukture, da se delno topijo v olju, delno v vodi, omogočijo vstop vode v olje,” je pojasnila dr. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta. Po njenih besedah lahko zelo močni detergenti škodujejo naši koži, saj odstranjujejo njeno naravno oljno zaščito.
Naše babice so detergente ustvarjale z mešanjem in kuhanjem vode in pepela, od tu pa je bil nato le še korak, da so z dodajanjem domačih maščob dobile tudi domače milo.
Kot pravi Krofličeva, je naše telo narejeno po podobnem principu kot surfaktanti. Celice so ograjene z lipidnim dvoslojem, ki je na eni strani vodi prijazen, na drugi strani pa vodo odbija. Celo v našem telesu izločamo surfaktante. Naš žolč, na primer, je poln žolčnih kislin, ki so površinsko aktivne snovi in ki prav to lastnost uporabljajo za presnavljanje maščob.
Baze so lahko zahrbtnejše od kislin
Kisline in baze na prvi pogled zvenijo precej nevarno, spomnimo se samo na kisli dež. A v resnici jih imate tudi doma cel kup. Verjetno vsak dan jemo s kislino polito zelenjavo, ki ji pravimo solata s kisom. Tudi vložena zelenjava je namočena v kislih raztopinah. Če želimo očistiti vodni kamen, moramo uporabiti kislino. Lahko posežemo po posebnem čistilu, zadostuje pa tudi običajen kis ali kokakola. In ne pozabimo, vitamin C je askorbinska kislina, je pojasnila dr. Helena Prosen s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Nekoliko manj imamo baz ali lugov, a če se potrudimo, jih vseeno najdemo. Čistila za stekla vsebujejo bazičen amonijak, ki ga že zavohamo. Belila, kot je varekina, so tudi močno bazična in precej nevarna, če pridemo z njimi v stik. Odmaščevalci odtokov so precej močne raztopine lugov. Tudi krema za zobe, pecilni prašek in tablete proti zgagi so baze.
Če močne kisline ob stiku s kožo takoj zapečejo, se škodljivo delovanje baz opazi in začuti šele po določenem času.
“Kis in soda bikarbona? To ni najboljša kombinacija za čiščenje, saj reagirata med sabo. Ioni, ki nastanejo, nimajo čistilne vrednosti .” – dr. Helena Prosen, FKKT
Prosenova ob tem svetuje, da smo pri uporabi čistilnih sredstev, ki vsebujejo kisline in baze, previdni. Če gre za močnejša koncentrirana sredstva, ki lahko vsebujejo tudi do 20 odstotkov kisline, je ob morebitnem stiku nujno dobro izpiranje, če snov zaide v oči, se morate posvetovati tudi z zdravnikom.
Teflon – tako gladek, da na njem drsi še gekonu
Naslednje veliko kraljestvo so polimeri, med najbolj poznanimi je teflon. Uporabljamo ga tako doma kot v tudi v vesoljskih plovilih. Urbana legenda sicer pravi, da ga je izumila NASA, dejansko pa so ga izumili že leta 1938, dvajset let pred ustanovitvijo NASE. Drži pa, da ga v vesoljskem programu uporabljajo za toplotno zaščito, v vesoljskih oblekah in podobno. “Če se prav spomnim, je bilo odkritje teflona stvar naključja,” je pojasnil strokovnjak za polimere na Kemijskem inštitutu dr. Miroslav Huskič. Po njegovih besedah se ga veliko uporablja za tesnjenje, v zobnikih.
Je teflon lahko škodljiv? “Ne bi mogel dati odgovora … malo sem skeptik. Sami polimeri niso zdravju škodljivi, so pa lahko škodljivi dodatki, ki jih dodajajo teflonu v ponvah.”- dr. Miroslav Huskič
Je pa teflon škodljiv pri visokih temperaturah, višjih od 230 stopinj Celzija. Teflon je sicer eden od najbolj spolzkih materialov, zato se teflonske prevleke uporabljajo za odganjanje mrčesa, ker se ta ne more zadržati na teflonskih površinah. Celo slavni kuščar gekon, ki se lahko plazi še po tako gladkih površinah, je proti teflonu nemočen.
Več podrobnosti pa lahko slišite v prispevku (zgoraj).
