Cederama

John Mayer: The Search For Everything

aa
foto: Official

Z Mayerjem, pa čeprav po starošolsko – čas je že! Ameriški kitarski virtuoz ter ne posebej isker avtor prav takih songov ima en velik problem. Ni mu hudega. Če bi večina njegovih oboževalk pozorno poslušala, kaj brenka in o čem poje, potem bi se milijonske množice, ki jih pevec in pisec songov navdušuje že skoraj dve desetletji, skrčile, je še kar naprej prepričan filozof. Pa saj ima naš Jan Plestenjak istega – na prav enak problem mislim. Če si Mayer, ko mu zmanjka domišljije – to pa je pogost pojav -, hiti povezniti kavbojski širokokrajcar, se Plestenjak podobno zateče ne h kantriju, pač pa dalmatinski različici pseudo canzone. In še enkrat. Ne pozabimo, da sta oba postavneža vražje odlična kitarista, pevca pa tako tako, no.
Mehki roker iz Connecticuta je bil v zadnjih letih že nekajkrat zelo blizu Cederami, a je njegovo novo zgoščenko z mize vsakokrat pospravil kak od bolj vpadljivih kolegov, največkrat eden od tistih, ki v svojih izrazih pestujejo bolj sodobna zvočna prostranstva.

Sedmi Mayerjev album je končno nekoliko bolj ambiciozen, manj otožen western. Vsaj pol songov iz svežnja, ki sta ga uvedli nedavni izdaji dveh EP-jev ali minialbumov, rahlo spomni celo na artizem Cassa McCombsa. McCombs pa je, recimo, bolj zadržan, a še vedno glasbeni mrzli nečak Toma Pettyja in Erica Claptona. McCombs je pred pol leta nastopil v naši rubriki Galerija. Za primerjavo lahko preverite tu.

Tokrat (spet) fina muzika v Cederami. In to z albuma, ki je na 2. mestu ameriške lestvice; tako da preveč pametni lahko dokončno obmolknejo.