Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?

Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do natančnih številk

Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Številke o gledanosti objavljajo televizije same, pridobivajo pa jih od raziskovalcev. V Sloveniji trenutno prevladujeta dve metodi raziskovanja.

Telemetrija je zdaj prevladujoča metoda raziskovanja gledanosti. Bistven je vzorec, v katerem je 450 gospodinjstev, torej približno 1250 posameznikov. Izbirajo jih na podlagi vsakoletne terenske bazične raziskave, v katero je vključenih 3000 gospodinjstev. V vzorcu se odražajo tudi vse demografske značilnosti Slovenije – torej starostna, spolna in geografska sestava. Gospodinjstvom priključijo telemeter, ki beleži ogledane vsebine.

Podatkov ne dobijo vsak dan od vseh družin. Nekatere pač kakšen dan celo ne gledajo televizorja. Ob nekaterih dnevih torej celotno slovensko javnost predstavlja 430 družin, naslednji dan pa 10 več. Sproti morajo torej določati uteži, da so rezultati pravilni.

“Vsak posameznik ima vsak dan določeno utež. Ko seštejemo vse te uteži, dobimo končno število gledalcev za vsak trenutek dneva.” – Boštjan Kušnjerek, AGB Nielsen

Druga raziskava, ki meri gledanost televizijskih programov, se zanaša na drugačno metodo. Podatke jim neposredno dostavljajo ponudniki IP TV vsebin. Njihovi podatki zajamejo gospodinjstva, ki imajo IP TV ali kabelski priključek, tistih z antenami pač ne. Dobijo pa informacije o vsakem dotiku daljinskega upravljalnika.

“V realnem času dobivamo podatke o tem, katere kanale spremljajo gospodinjstva, kdaj utišajo televizijo, katere oglase spremljajo in ob katerih prestavijo program.” – Robert Farazin, TV Beat

Zaradi ogromnega vzorca, v Sloveniji denimo dobivajo podatke o dveh tretjinah IPTV priključkov oziroma približno pol milijona ljudi, lahko bolje zajamejo tudi podatke o obrobjih televizijskega prostora.

Jan Grilc