Kje pa vas čevelj žuli

Senzacionalizem ubija

"Včasih niti dima ni, ampak ga mediji naredijo, zato da lahko rečejo, da je v ozadju tudi ogenj." - Dragan Petrovec

aperture-1238977_640
foto: Meditations/Pixabay

Senzacionalizem je slovenska medijska realnost. Določeni mediji si z njim višajo gledanost, branost, poslušanost, včasih pa se pojavi tudi v medijih, v katerih ga ne bi pričakovali oziroma ga v njih nikakor ne bi smelo biti. Mediji upravičujejo kopanje po zasebnosti in diskreditacijo posameznikov s pričakovanji javnosti, rejtingi in kliki na trgu za preživetje.

“Potrošniki bogato poplačujemo vse medije, zlasti tiskane, od katerih, če jih kupiš zgodaj zjutraj, kaplja še topla kri.” – dr. Dragan Petrovec

Posledice so lahko hude. Spomnimo na tragičen konec zgodbe, ko so nekateri mediji brez pomisleka objavljali posnetek intimnega odnosa ravnatelja ene od mariborskih srednjih šol z učiteljico. Pred dnevi je eden od časnikov senzacionalistično in brez preverjanja dejstev pisal o nasilju v vrtcu v Slovenski Bistrici in pri tem nedopustno posegel v integriteto vzgojiteljice – izpostavil jo je z imenom in priimkom. Gospa je bila hospitalizirana.

“Pri senzacionalizmu gre za raven vzburjenosti in aktiviranosti, na katero se je javnost navadila. Smo odvisni od tega.” – dr. Robert Masten

O neskončni lahkosti posegov v zasebnost v deželi, v kateri se ‘itak’ vsi poznamo, in posledicah, ki jih posameznikom prinaša javni linč, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z dr. Draganom Petrovcem z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in izrednim profesorjem klinične psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Robertom Mastenom. O »sosedstvu« krvavih vsebin in oglasov podjetij pa bo v pogovoru z Natašo Zanuttini razmišljal profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Dejan Verčič: “Etična samoregulacija ne deluje. V kapitalističnem svetu bi delovale le dovolj visoke dobljene tožbe proti medijemMediji zanemarjajo informativno vlogo na račun zabavne vloge. Tu gre dejansko za zabavo, čeprav je ta zabava črne barve.”

Sodišča bodo kmalu imela priložnost pokazati odnos do varstva zasebnosti posameznikov. Na sodišču čaka na postopke tožba v primeru medijskega umora ravnatelja, svojo zasebnost bo po sodni poti zavarovala Melanija Trump.
Bodo res le visoki tožbeni zneski pripeljali do razmisleka lastnike medijev, novinarje, urednike in navsezadnje oglaševalce, ki »čevapčiče v akciji prodajajo ob družinski tragediji«. Svoj del krivde pa moramo navsezadnje prevzeti tudi sami, saj nam zasebnost ne pomeni nič več, kar jasno in glasno povemo vsak trenutek z objavami na družabnih omrežjih.