Teden dni nazaj je bil Darko Đurič pred finalnim nastopom na 50 metrov delfin že pripravljen, da se požene v vodo, a je pozabil sneti slušalke. Start je bil prekinjen.
Pred tednom dni je bil Darko Đurić pred finalnim nastopom na 50 metrov delfin že pripravljen, da se požene v vodo, a je pozabil sneti slušalke. Start je bil prekinjen.
Slovenski plavalec je takrat požel aplavz polne dvorane ob olimpijskem bazenu, pozneje pa povedal, da je poslušal brazilsko skupino Sepultura, ki ima tudi nekaj slovenskih korenin.
Plavalcu sicer tudi na njegovih drugih paraolimpijskih igrah ni bilo usojeno osvojiti medalje. V igri so bile desetinke, pa četrta in peta mesta. In včasih je treba nekaj narediti, da človeka spraviš v dobro voljo.
To, da je poslušal Sepulturo, se je z nadzvočno hitrostjo razširilo po brazilskih medijih. Menedžerji skupine Sepultura so pred dnevi navezali stik z menoj in dogovor je bil, da se pred zaključno prireditvijo dobimo v zaodrju kultne Marakane, kjer bi se Darko srečal s kitaristom skupine Andreasom Kisserjem, ki mu je pripadla otvoritvena točka.
Z veliko pomoči in dobre volje ljudi, ki so skrbeli in so bili odgovorni za prenos in izvedbo zaključne prireditve, smo prišli do dovoljenj v zelo kratkem času, dobro uro pred začetkom.
Darko je malce zardel ob snidenju z enim izmed svojih idolov, ki se je že pripravljal, da stopi na oder, malo sta pokramljala, si izmenjala darili – Darko je 48-letnemu kitaristu podaril svojo plavalno kapo, Andreas pa mu je izročil zgoščenke in cel kup majic.
Andreas Kisser, ki je glavni kitarist te brazilske skupine od leta 1980, si je zares želel spoznati Darka.
“Vse skupaj je prišlo zelo spontano, vsi so govorili o tem. Bilo je zelo smešno, ko sem pomislil, da se plavalec osredotoča na svoj nastop s pomočjo naše glasbe, ki je vse prej kot takšna, da bi lahko ostal osredotočen na kakšno stvar – bil sem presenečen in začuden. Vesel sem, da nam je uspelo navezati stik in da smo se srečali. Tu sem, da zaigram na zaključni slovesnosti in vesel sem, da smo se ujeli.”
Kisser se je želel srečati z Darkom Đurićem tudi zato, ker ima tudi sam slovenske korenine.
“Tudi slovensko kri imam, dedek in babica sta se v Brazilijo preselila leta 1949. Po drugi svetovni vojni sta si želela drugačnega življenja. Moja mati je bila rojena v Mariboru, ko je bila stara štiri leta, pa je tudi ona postala Brazilka. Še najbolj ji gre nemški jezik, če sem iskren, to je zaradi mojega očeta. Sam sem ves čas v stiku s svojimi bratranci in sestričnami v Mariboru in Ljubljani. S Sepulturo smo v Sloveniji kar nekajkrat igrali. Februarja gremo na evropsko turnejo in se zagotovo vidimo, lepo je spoznati nove prijatelje.”
