Ambulanta 202

Odkrij pozitivko, negativca ali nulo v sebi!

Kri pri nas daruje 65 000 ljudi na leto

ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI KRVODAJALEC
SLOVENIJA, LJUBLJANA, 11.08.2006, 11. AVGUST 2006 Zavod za transfuzijo krvi je v sodelovanju s Karitasom Slovenije priredil akcijo obvescanja o pomanjkanju darovanja krvi. Krvodajalec daruje […]
foto: Bobo

Prenesi podkast oddaje

Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.

V povprečju med enim darovanjem podarimo 450 ml krvi

Torek. Čas kosila. V ambulanti na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani je kri darovalo pet ljudi, štirje so čakali v čakalnici. Zdravstvenik Lev, vešč odvzemov krvi, je pod svoje okrilje ravno sprejel novega darovalca krvi, študenta Kristjana.

Odrasel človek ima približno pet do šest litrov krvi, če bi vse žile v našemu telesu spojili v eno, bi bila ta dolga približno 10000 km ali enaka razdalji med Ljubljano in Tokiem. V Sloveniji je v register darovalcev krvi vpisanih več kot 65 000 ljudi. Predstavljajo tri odstotke prebivalstva.

Vsak sedmi bolnik v bolnišnici potrebuje darovano kri, če ste starejši od 72 let, je 90-odstotna verjetnost, da boste potrebovali kri darovalca.

V Sloveniji so trenutno zaloge nekaterih krvnih skupin na spodnjih mejah oskrbe, zato na Zavodu za transfuzijsko medicino vabijo krvodajalce, naj darujejo kri. Eno od takih krvodajalskih akcij so ta teden izvedli v Idriji skupaj z območnim združenjem Rdečega križa.

Odvzem krvi povprečno traja od 5 do 7 minut, naša zgornja meja je 15 minut.”

Zdravstvenik Lev

Pri transplantaciji jeter potrebujejo kri 20 darovalcev

Po besedah sekretarke RK Idrija Tanje Tominec naj bi se jim v prvih treh dneh tega tedna odzvalo približno 400 ljudi: “Z udeležbo smo zelo zadovoljni, imamo stalne krvodajalce, pričakujemo še kakšno skupino mlajših. Sama sem krvodajalka že 13 let, kri darujem dvakrat letno. Rada pomagam, ob tem se dobro počutim, obenem pa preverim tudi svoje zdravstveno stanje.”

Po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali posebej vabijo krvodajalce Rh negativnih krvnih skupin ter krvnih skupin A pozitivna in O pozitivna.

Za lažjo predstavo še ilustrirajmo, v katerih posegih je darovana kri najbolj pomembna in kje se je potrebuje največ: “Največkrat gre za bolnike, ki potrebujejo eritrocite, celice, ki prenašajo kisik po telesu. To je tista krvna komponenta, ki omogoča preživetje. Za transplantacijo jeter, ko pri bolnik u vzpostavijo izventelesni krvni obtok, lahko porabijo do 20 takih vrečk.”

Jožetova zgodba

Do zdaj smo spoznali plat tistih, ki darujejo in odvzemajo kri, kdo pa so tisti, ki jo prejmejo? V to zgodbo vpletamo še Jožeta Faganela, ki je hemofilik.

Kot oseba s hemofilijo sem s pomočjo krvodajalcev dočakal 68 let in sem neskončno hvaležen. V otroštvu sem dobival polno kri, tisto, ki jo je dal krvodajalec. Sčasoma so jo začeli koncentrirati. Leta 1990, ko so ta program razširili, smo izračanili, da potrebuje hemofilik 200 krvodajalcev na leto, da ostane pri življenju.”

Hemofiliki so torej zelo odvisni od darovane krvi, a ne v taki obliki, kot jo poznamo običajno. Sami potrebujejo posebne pripravke oziroma zdravila iz darovane krvi. Lahko so tudi sintetični, ob čemer jih pridobijo s pomočjo posebnih postopkov odvzema krvi. Tudi pri teh lahko sodelujemo kot krvodajalci.

Odkrij pozitivko, negativca ali nulo v sebi!

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 73 držav poročalo, da več kot 90 odstotkov krvi zberejo s pomočjo prostovoljnih darovalcev, v 62 od teh na tak način zberejo prav vso kri. Skrb vzbujajoča pa je druga, enako številčna skupina držav, kjer prostovoljci darujejo manj kot polovico potrebne krvi, zaradi tega se morajo bolniki zanašati na pomoč svojcev in za kri plačevati. Slovenija je po besedah Malijeve trdno zakoreninjena v prvi skupini.

Po njenih besedah se pri nas več kot 1000 krvodajalskih akcij na leto udeleži približno 100 000 ljudi, 65 000 jih je vpisanih tudi v register krvodajalcev.

Daruj kri 2016 ZTM BANNER-02 (2)