So lahko fotografije redkih ptic, hroščkov ali zveri, pa nahajališč invazivnih rastlin, morda plazu prek planinske poti uporabni še za kaj drugega kot za deljenje na družabnih omrežjih? Kako lahko s svojimi opazovanji in informacijami koristimo, koga bi utegnile zanimati, komu jih lahko sporočimo, kako koristne bodo? Moramo biti za tako poročanje posebej usposobljeni ali pa lahko veliko dobrega naredimo že s tem, da nam je za take podatke mar in smo jih pripravljeni sporočiti na prave naslove? Koristne informacije o sporočanju koristnih informacij nanizamo v Petkovi izvidnici!
Z opazovanjem narave in sveta okoli sebe lahko koristimo
So lahko fotografije redkih ptic, hroščkov ali zveri, pa nahajališč invazivnih rastlin, morda plazu prek planinske poti uporabne še za kaj drugega kot za deljenje na družbenih omrežjih?
Kako lahko s svojimi opazovanji koristimo, koga bi informacije utegnile zanimati, komu jih lahko sporočimo, kako koristne bodo?
Moramo biti za tako poročanje posebej usposobljeni ali pa lahko kaj dobrega naredimo že s tem, da nam je za take podatke mar in smo jih pripravljeni sporočiti na prave naslove? Koristne nasvete o sporočanju koristnih informacij nanizamo v Petkovi izvidnici!
Ena večjih, medijsko odmevnejših, najbrž pa tudi ena prvih slovenskih akcij, v katerih je nevladna organizacija pozivala ljudi, naj sodelujejo s pošiljanjem informacij o svojih opažanjih, je bila akcija Očistimo Slovenijo. Organizacija Ekologi brez meja je ljudi vabila, naj ji na kakršen koli način pošiljajo podatke o lokacijah nelegalnih odlagališč smeti vseh vrst. Zelo uspešno, se odziva z veseljem spominja predstavnik te organizacije Jaka Kranjc:
Odprava v gore vedno zahteva vsaj osnovne priprave, torej pridobitev informacij o vremenu in razmerah na poti. Spletna družbena omrežja so lahko odličen vir za aktualne informacije, na Facebooku recimo deluje skupina Hribolazec s skoraj 10.000 člani, ki objavljajo fotografije in opažanja s terena, opozorila glede stanja planinskih poti ter morebitnih nevarnosti. Tudi Planinska zveza Slovenije je vzpostavila kanale, prek katerih lahko aktivni planinci opozorijo na poškodbe ali zaprtja poti v gorah.
Tujerodne rastlinske in živalske vrste na slovenskem ozemlju so že tako razširjene, da za mnoge sploh ne vemo, da so prinesene od drugod. Večinoma z njimi ni težav, so pa nekatere, ki so se začele silovito širiti in so bistveno spremenile ali celo ogrozile možnosti za ohranitev domačih, tudi endemičnih vrst rastlin in živali. Zato so člani zavoda Symbiosis in Botaničnega društva Slovenije s pomočjo ljubiteljskih opazovalcev narave v projektu Thuja 2 popisovali območja, na katerih so bile opažene, in sčasoma je na spletni strani www.tujerodne-vrste.info nastal zemljevid točk, kjer so se prodorne tujke že udomačile.
Ljudje v naravi opazimo marsikaj in srečamo marsikoga, tudi predstavnike vrst, ki jih morda nismo najbolj veseli. Podatki o takih srečanjih so dragoceni in tudi s pomočjo naključnih pohodnikov v naravi se v Sloveniji zbirajo podatki o stanju nekaterih živalskih vrst, tudi ogroženih. Pomembne spletne strani so: DOOPSA, Sporoči vrsto in info.metulji@gmail.com.
Če naletite na ogroženo vrsto živali ali invazivno vrsto rastline, zdaj veste, kam sporočiti svoja opažanja. Kaj pa, če naletite na zanimivo besedo, pa ne najdete pomena v katerem od slovarjev? Preverite v spletnem slovarju Razvezani jezik! Vsak lahko prispeva geslo in tako pomaga pri razumevanju poulične slovenščine. Uršula Zaletelj se je srečala z eno od pobudnic projekta, še pred tem pa preverila, ali lahko s pomočjo spletnega slovarja res razvozlamo ulični jezik z različnih koncev Slovenije.
Nina Zupančič, vodja prometne pisarne Radia Slovenija: “Radio je pri obveščanju o stanju na cestah najpomembnejši vir informacij.”
