"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi …
Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.

Štrbunknili smo v morje in odšli na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene

Prenesi podcast Frekvence X

Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. “Izgubili naj bi že približno dve tretjini, torej od 60 do 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov,” je v intervjuju za naš radio poudaril  dr. John Bruno, vodja skupine morskih ekologov, ki že nekaj let intenzivno preučujejo koralne grebene v Karibskem morju. “Koliko koral je ogroženih? Potencialno vse, vsi koralni grebeni propadajo, le eden na tisoč ima še zdravo populacijo koral, ves preostali delež koralnih grebenov, tudi tistih bolj izoliranih in oddaljenih od ljudi, je izgubil že od 50 do 75 odstotkov koral. Vse ogroža segrevanje oceanov.”  

Pogovor v izvirniku:

Korale ustvarjajo sožitje

Da bi lažje razumeli, kaj natančno se dogaja v koralnih grebenih, smo se na prvi poletni dan odpravili na obrežje med Piranom in Portorožem, kjer deluje Morska biološka postaja. Tam smo se pogovarjali z dr. Lovrencem Lipejem in dr. Borutom Mavričem.

Kam, menite, spadajo korale? So to rastline, živali ali kaj tretjega? “Korale so morski ožigalkarji,” sta poudarila, po njunih besedah jih poznamo več kot 10 000 vrst.

Trenutno se korale v medijih pogosto uporabljajo skupaj z besedo beljenje. Kot je pojasnil Borut Mavrič, se pri “beljenju koral prekine simbiotski odnos; to se zgodi, ko je korala v stresu. Če se endosimbiont ne vrne, korala pogine.”

Vse je torej v simbiozi, in ko se ta poruši, se poruši tudi vse drugo. Prav to smo zadnjih nekaj mesecev spremljali na Velikem koralnem grebenu v Avstraliji, največjem živem ekosistemu na našem planetu. Svet so namreč obšle novice, da se je samo sedmim odstotkom koral v njem uspelo izogniti beljenju. Na čelu svarilcev je bil eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za področje koralnih grebenov, dr. Terry Hughes, ki se z njimi ukvarja že vso kariero, torej približno 40 let.

“Gre za največje beljenje koral na Velikem koralnem grebenu, kar smo jih kdaj videli. Večji beljenji koral sta se zgodili leta 1998 in 2002, a nobeno od njiju še zdaleč ni bilo tako veliko in usodno kot zdajšnje. Še posebno veliko je opustošenje na severnem delu grebena, južnega pa je pred škodo obvaroval nedavni ciklon, ki je ohladil morje okrog njega.”

Terry Hughes z Univerze Jamesa Cooka v Townsvillu na severovzhodu Avstralije je v preteklih mesecih izvedel 10 helikopterskih in letalskih poletov nad približno 1100 grebeni v skupni dolžini 10.000 km.

“Kot smo ugotovili do zdaj, je na severnem delu v razponu 800 kilometrov po grebenu poginilo več kot 50 odstotkov koral. Gre za izjemno veliko izgubo. Škoda po tokratnem beljenju je primerljiva s hkratnim pustošenjem šestih ciklonov. Kako sem se počutil ob tem? Bilo je zelo stresno.”

Pogovor v izvirniku:

Za propadanje koralnih grebenov kriv človek

Turizem koralnih grebenov samo v Avstraliji zaposluje 70.000 ljudi in letno prinese 5 milijard dolarjev. Avstralska vlada bo morala v prihodnje bolj napeti moči, da zaščiti greben, meni Hughes, ki je ob tem izjemno kritičen do uradne avstralske namere, da zgradi največji rudnik premoga na svetu. To vodi v povečanje emisij, segrevanje ozračja in morja in s tem še večjo ogroženost koral. Največji vzrok za slabo stanje koral se namreč skriva v podnebnih spremembah.

Pa je za toplo morje kriva narava sama ali človek? “Absolutno!,” meni Bruno, “vse vzroke, ki sem jih naštel in ki jih zaznavamo v zadnjih desetletjih, bi lahko pripisali človeškemu vplivu, nobeden od njih ni naravnega izvora. Korale sicer umirajo po naravni poti, po večini zaradi neviht ali izbruhov bolezni, toda eksplozivno umiranje koral v nekaj desetih letih je gotovo človekovo delo.”

Koralni grebeni na našem območju

Tudi v naši okolici so koralni grebeni, največji tovrstni je na Mljetu, med drugim ga sestavljajo sredozemske kamene korale. Kot je pojasnil Borut Mavrič, “kolonije zrastejo iz nekaj polipov v velikosti nekaj centimetrov, na Mljetu pa lahko presegajo nekaj metrov. Korala kot kolonija raste, več se jih zliva med seboj in ustvarjajo vedno večje enote. Te enote nato gostijo druge organizme, ki izkoriščajo prostor.”

Lovrenc Lipej in Borut Mavrič z Morske biološke postaje sta med drugim raziskovala več kot 200 metrov dolgo odmrlo koralno formacijo pri Ronku v bližini Izole. To je torej dokaz, da imamo korale tudi pri nas, na njih so ugotovili desetkrat večjo pestrost morskih bitij kot drugod v našem morju.

Ob naši obali smo na prvi poletni dan zmotili tale dva. V četrtek nastopata @Val202 ob 12ih. pic.twitter.com/jptEibUctA

— Frekvenca X (@FrekvencaX) June 21, 2016

Ko smo ju vprašali, kje bi bilo to poletje najbolje zalezovati pestro morsko življenje, sta se strinjala, da čim dlje na jugu Jadranskega morja. A pri potapljanju ne gre le za korale. “Sam ne bi izpostavljal koral, svet pod morjem odpira nove dimenzije, je kot pogled v zvezdnato nebo ali vesolje – v vsakem trenutku se tam dogaja kopica stvari, ki te oplaja in daje neverjetno energijo,” je sklenil Mavrič.

Maja Ratej