Bršljanke na okenskih policah zamenjujeta čebula in česen, čebre s kislim zeljem na balkonih so nadomestila korita z ledenko, grahom in čilijem.
Urbano vrtnarjenje je v vzponu – je samo modna muha ali eden od korakov samooskrbe?
Bršljanke na okenskih policah zamenjujeta čebula in česen, čebre s kislim zeljem na balkonih so nadomestila korita z ledenko, grahom in čilijem.
Po navadi se začne s prvim lončkom z zelišči na okenski polici, kmalu pa imamo buhteč balkon, na katerem uspevata solata in fižol, ravne strehe in terase pa lahko postanejo prave zelene samooskrbne oaze. In ko postane pretesno tudi tam, se urbani vrtičkarji začnejo ozirati po kosu zemlje v bližini svojega doma. To sicer ni nič novega, še iz časa socializma se na javnih površinah bohotijo vrtičkarsko-barakarske kolonije, a so jih v zadnjih letih večinoma uredili.
Ponekod v parke, ponekod pa so zemljišča uredili v enotne vrtičke, katere zdaj občine občanom oddajajo po precej strogih merilih. Pa tudi primestni kmetje so ugotovili, da je, če njivo razparcelirajo v vrtičke za meščane, hektarski donos najvišji. Obiskali smo vrt na strehi, hipsterske vrtičke v Savljah, Maribor, mesto stoterih vrtov in vrtičke onkraj gradbišča.
Hipsterski vrtički v Savljah
Če bi Nataši Bučar Draksler pred 20 leti kdo rekel, da bo nekoč obdelovala zemljo, bi mu rekla, da je gotovo zamešal njeno ime, datum rojstva in horoskop. A po izobrazbi krajinska arhitektka doma iz mesta, ki je nekoč vso zelenjavo kupovala, je kmalu spoznala, da rek njene babice, da po 40 letu začne človeka vleči k zemlji, še kako drži. Danes živi na gozdni jasi z vrtom, v Savljah v Ljubljani na EKO njivi pridelaj.si oddaja urejene grede, je vrtnarska inštruktorica, pa tudi soavtorica vrtnih kart, ob pomoči katerih igraje izdelate sadilni načrt.
Onkraj gradbišča
Le kdo bi verjel, da v samem središču Ljubljane, na križišču med Resljevo in Kotnikovo ulico, kjer so nekoč načrtovali blok, zdaj zorijo jagode, rastejo bučke, čebula, maline in seveda najpriljubljenejši paradižnik. Zgodba zelenega kotička se je začela leta 2010, ko je skupina štirih (Štefan Doepner, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič) z okoliškimi prebivalci poskrbela za uresničitev ideje o urbanem vrtu, poimenovanem kar Onkraj gradbišča. Danes je vrt postal tudi prostor druženja, vsake toliko tam organizirajo kak javni dogodek, predavanje, ob četrtkih ob 17.uri, pa vrata odprejo vsem, ki jih zanima, kako stvar poteka, ki bi si prostor radi ogledali ali morda le malo posedeli med zelenjem.
Z razmahom veselja do vrtnarjenja vseh vrst nastaja tudi vse več bolj ali manj formalnih združenj tistih, ki si želijo pomagati z nasveti, pa tudi s sadikami ali semeni. Med medijsko bolj prepoznavnimi je zagotovo Zelemenjava, gibanje, ki združuje vse tiste, ki so na vrtu že skoraj samooskrbni, tiste, ki si vrtnarski mikrokozmos udejanjajo le v balkonskih loncih in v koritih, pa tudi tiste, ki tovrstne dejavnosti šele načrtujejo. Ne gre za uradno društvo, za pridružitev ni ne pristopnih izjav, ne članarin, le zanimanje in voljo do vrtnarjenja na kakršni koli površini in v poljubnem obsegu je treba imeti. In vsako leto se v številnih krajih po Sloveniji na isti dan srečujejo vsi tisti, ki želijo kaj zamenjati ali se česa naučiti. Letošnja spomladanska Zelemenjava je potekala minulo soboto in to v kar 27 krajih.
Gibanje za svoje delovanje uporablja tako vrtna kot tudi številna spletna orodja, ta jim namreč omogočajo, da si ponudbo sadik, semen in nasvetov izmenjujejo prav vse leto. Gibanje, ki samo na Facebooku združuje skoraj 6500 ljudi, pa je nastalo po naključju, ko njegova pobudnica Darja Fišer ni imela srca zavreči preštevilnih sadik, vzgojenih v veliko premajhnem stanovanju.
