50 let reaktorja Triga

foto: Reaktor

To, da imamo na obrobju Ljubljane pravi jedrski reaktor, najverjetneje ni znano veliko Slovencem, le peščica jih ve, da ta objekt Instituta Jožefa Stefana deluje že 50 let. Prav danes, ob 14.15, bo namreč minilo natanko pol stoletja od tako imenovane prve kritičnosti Trige, kakor ta reaktor imenujejo.

To je bil gotovo velik dan za Slovenijo in Jugoslavijo, saj je prvič stekla verižna reakcija – to je bil začetek jedrske dobe v Sloveniji.” – Fizik dr. Viktor Dimic

Tako se konca maja leta 1966 spominja fizik dr. Viktor Dimic. Kot je povedal, gre za reaktor tipa TRIGA, kar je kratica za Training, Research, Isotopes, General Atomics. Ideja ameriškega izdelovalca General Atomics je bila preprosta: ustvariti reaktor, ki bi ga lahko dali gruči srednješolcev, ki bi se z njim igrali brez strahu pred poškodbami.

dr. Luka Snoj, vodja reaktorja

dr. Luka Snoj, vodja reaktorja

foto: Maja Ratej

Ta reaktor je izjemno varen, z njim lahko upravljajo celo srednješolci. Skrivnost je v tipu goriva, posebni mešanici urana in cirkonijevega hidrida. Če se moč reaktorja poveča, se reaktor samodejno zaustavi,” je pojasnil vodja reaktorja dr. Luka Snoj.

Valilnica jedrskih strokovnjakov

Raziskovalni reaktorji so po besedah Snoja zelo pomemben vir novih znanj, saj pripomorejo k boljši varnosti jedrskih elektrarn. V njih se razvijajo tudi nova znanja – na primer o okolju, nuklearni medicini, računalniški znanosti; med drugim so prav v tem reaktorju v Podgorici leta 1970 razvili prvi računalnik v Sloveniji, ki je spremljal in beležil procese v njem. V reaktorju so izdelali nekatere radioaktivne izotope, s katerimi so nato v slovenskih bolnišnicah zdravili ali diagnosticirali več kot 50 tisoč pacientov. Predstavlja tudi ključno valilnico naših jedrskih strokovnjakov in vir novih dognanj na področju fuzijskih raziskav.

Zaklenili so ga v sobo

Dimic se ob tem spominja kar nekaj anekdot iz desetletij dela na reaktorju. Od tega, da so vsi zaposleni v 60. letih 20. stoletja ob reaktorju zasadili vsak svoj hrast in so danes bohotna drevesa na prej pustem območju njim v spomin, do tega, kako so z lokalno skupnostjo zašli v spor zaradi strahu pred jedrskimi poskusi in odpadki.

“Okoliški prebivalci so se zelo ustrašili in so bili prepričani, da bomo ob reaktorju odlagali odpadke iz jedrske elektrarne Krško. Zaprli so me v sobo, dokler nismo obljubili, da tega ne bomo storili.”

ARHITEKTURNA VREDNOST TRIGE

Gobi podobne arhitekturne oblike reaktorja se je domislil arhitekt Oton Jugovec. To je bil njegov prvi večji arhitekturni podvig, zanj je dobil tudi nagrado Prešernovega sklada.

Na vrhu reaktorja. Sredica se skriva na dnu bazena demineralizirane vode,

Na vrhu reaktorja. Sredica se skriva na dnu bazena demineralizirane vode.

foto: Maja Ratej