42.000 kilometrov je prepotoval v enem mesecu. 186 ur preživel v zraku. Med letom je opazoval brezmejne oceane in prostrane puščave, se izogibal nevihtam in premagoval ovire, ki jih postavlja človek. Matevž Lenarčič je občutil, kako velik je v resnici naš planet. V pogovoru deli svoja spoznanja in poglede na svet.

Skoraj mesec dni za 42.000 kilometrov, blizu 190 ur v zraku, med letom okoli sveta je poslušal 8 GB glasbe, predvsem rocka

Opazoval je brezmejne oceane in prostrane puščave, se izogibal nevihtam in premagoval ovire, ki jih postavlja človek. Matevž Lenarčič je občutil, kako velik je v resnici naš planet.

Pravi, da je po vsem tem drugačen. Česar je vesel. Težave, pojasnjuje, nas namreč delajo boljše. In več kot jih imamo, boljši smo.

Zapletov pa med njegovim že tretjim poletom okoli sveta ni manjkalo. Predvsem birokratskih, ki ga tudi najbolj razdražijo. Tudi tokrat jih je premagal s pomočjo ekipe in številnih letalcev, ki jih je srečal.

“Večina letalcev je romantikov. Sploh tisti, ki letijo z majhnimi letali, razumejo, da je svet prekleto lep, da se ga splača varovati. Da smo privilegirani, da lahko živimo tam, kjer živimo in mogoče celo letimo.”

Kje se bolje počutite, na tleh ali v zraku?

“Absolutno v zraku. Ker na na tleh je, ne bom rekel da slabih, ampak zmanipuliranih je 99 odstotkov ljudi. In take množice se blazno bojim.”

Med letom je ves čas meril tudi koncentracije črnega ogljika. Sporočilo projekta pa je, pravi, da se je treba boriti za spremembo miselnosti. “Ujeti smo v vzorce, ki nam jih največkrat narekuje oblast, ki je povezana s kapitalom. Skozi celotno zgodovino je bilo tako, zdaj ni nič drugače.”

Pojasnjuje, da nekdo upravlja oz. manipulira z nami. “Zato je zelo pomembno, sploh v času interneta, informacij, ki so na razpolago, da se naučimo uporabljati lastno glavo, ustvarjati lastno mnenje – na osnovi lastnih izkušenj – šele takrat bo svet možno spreminjati.”

Pravi, da verjamem v posameznike, ne v človeštvo. Že dolgo ne namenja pozornosti barvi kože, nacionalnosti. “Gledam na človeka – je ali pa ni.”

Nejc Jemec