Aktualno

Sodba ne bo spremenila miselnosti ljudi

Karadžić
foto: Steffen Emrich

Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov spoznalo krivega v 10 od 11 točk obtožnice.

Razglasitev sodbe je spremljal dopisnik RTV Slovenija Matjaž Trošt.

Izrek sodbe sta analizirala tudi novinarja Radia Slovenija Drago Flis in Gašper Andrinek.

Pritožba ne bo uspela

Radovan Karadžić se uradno brani sam, vendar mu je sodišče dodelilo pomoč pri obrambi. V ekipi tej ekipi pravnikov je tudi Marko Sladojević.

“Predložili smo okoli 5000 dokumentov in poklicali okoli 240 prič, ki so pokazali nesporne dokaze, da dr. karadžić ni kriv za zločine, ki so se dogajali v Bosni in hercegovini, ki pa so se zagotovo zgodili. Tega ne zanika nihče. Obsodba se nam zdi zelo črno-bela, saj je sodni svet upošteval samo trditve tožilstva, naših argumentov pa ne. Čaka nas analiza sodbe potem pa bomo sprožili napovedano pritožbo, ki bo bazirala na tem, da je sodba izrečena na zelo slabih argumentih, naši pa so popolnoma ignorirani,” je takoj po razglasitvi sodbe Sladojević po telefonu povedal Gašperju Andrinku.

Marko Sladojević ni optimističen glede pritožbenega postopka, saj bo rezultat najverjetneje podoben oziroma enak kot današnja sodba. Vseeno se mu zdi, da so z raziskovanjem in dokumenti pustili sled za tiste, ki se bodo v prihodnosti ukvarjali z vojnimi zločini na področju nekdanje Jugoslavije in bodo lahko dokumente tudi ustrezno uporabili.

*Pogovor objavljamo v izvirniku

Odzivi na sodbo

Odzive na razglasitev sodbe je v Beogradu zbral naš dopisnik Boštjan Anžin.

Z obsodbo Radovana Karadžića niso zadovoljni ne v Federaciji BiH-a ne v Republiki srbski. V tej poudarjajo, da sodba ne bo zmanjšala njihove moči. V Banja Luki so na protestih celo zažgali Natovo zastavo.

V Haagu so razglasitev sodbe spremljali sorodniki žrtev.

“Vedno znova nekateri zanikajo genocid, mednarodna skupnost pa se obnaša v slogu, da je to na Balkanu pač običajno, tukaj se vsakih nekaj desetletij preliva kri,” je pred meseci za Val 202 povedal Amor Mašović, član kolegija Inštituta za pogrešane osebe v BIH.

“Politika je začela vojno, politika jo mora končati. Težko verjamem v boljši jutri, vsaj dokler se ne spremeni miselnost ljudi.”

Mehmedalija Alić, julij 2015

Dejstvo je, da sodba Radovanu Karadžiću pomeni (vsaj delni) pravni epilog vojne v Bosni in Hercegovini, zagotovo pa je do pomiritve med obema narodoma še dolga pot. Srebreniška dolina bo še naprej razklana.

Priporočamo: Srebrenica 1995-2015-2035