Frekvenca X

PODCAST: Revolucija v genetiki in obujen strah pred otroki po načrtu

GSO NACIONALNI INSTITUT ZA BIOLOGIJO LABORATORIJ TESTIRANJA TEST TEHNIK
Slovenija, Ljubljana, 26.08.2013, 26. Avgust 2013 Tehniki testirajo vzorce v laboratoriju Nacionalnega instituta za biologijo NIB na oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo. Ilustracija, gensko […]
foto: Ziga Zivulovic jr./Bobo

V genetiki se z bliskovitim korakom odvija revolucija, ki bi lahko zelo vplivala na naša življenja in našo prihodnost. Zastavonoša te revolucije je nova tehnologija genetskega inženiringa, ki znanstvenikom omogoča, da na relativno enostaven način načrtno in po svoji želji spreminjajo genetsko zasnovo živih bitij, tudi ljudi.

Tehnologija se imenuje CRISPR, raziskovalci pa jo opisujejo s superlativi, kot so »neverjetna, osupljiva in daljnosežna«. CRISPR je kratica za angleško poimenovanje »clustered regularly interspaced short palindromic repeats«, najbolj prestižne znanstvene revije pa so dognanja v zvezi z njo uvrstile med najbolj ključne znanstvene zgodbe prejšnjega leta.

Raziskovalci pravijo, da je metoda CRISPR revolucionarna zato, ker je enostavna, natančna, ugodna in zanesljiva. Znanstvenikom omogoča, da precej preprosto odstranijo, vstavijo ali spremenijo točno določen gen katerega koli živega bitja – bakterije, rastline, živali in celo človeka.

Metode niso izumili znanstveniki. Že davno pred njimi so jo iznašle bakterije. »To tehniko bi najbolje opisal kot imunski sistem bakterij, s katerim se zavarujejo pred virusi,« je pojasnil profesor dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, na katerem prav tako uporabljajo to tehniko.

»Precej časa ni bilo jasno, kakšna je vloga tega. Naposled so spoznali, da je tarča DNK. Veliki ‘požar’ sta sprožili aplikacija te tehnike na sesalske celice in ugotovitev,  da lahko s tem cepijo kateri koli gen. Izkazalo se je da deluje v katerem koli mehanizmu, da je izjemno uporabno orodje.« – dr. Roman Jerala

Genska terapija – da, kaj pa genski inženiring?

Dosedanje metode genskega inženiringa so bile nerodne, drage, nezanesljive in se v praksi niso dobro obnesle. Če so raziskovalci hoteli v organizem vstaviti nov gen, pri tem pogosto niso mogli vplivati na to, na katero mesto se bo gen vrinil v celotnem DNK-ju organizma, to pa je lahko imelo hude posledice. Tako je pri genskih terapijah na ljudeh obstajala nevarnost, da bi sprožile raka, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo. V nekaj letih, odkar so razvili CRISPR, so raziskovalci z njegovo pomočjo že ustvarili policijske pse z več mišicami, živino brez rogov in mini pujse za domače ljubljenčke.

Drugi velik potencial metode CRISPR raziskovalci vidijo v novi dobi genske terapije. »Pri genski terapiji zdravimo somatske celice. Bistvo je, da se sprememb ne prenaša na prihodnje generacije. Če pa se igramo z oplojenimi jajčeci, se to prenaša na prihodnje generacije,« je ponazorila dr. Maja Čemažar, ki skupaj z našim naslednjim sogovornikom dr. Gregorjem Seršo dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

»Embrionalno gensko zdravljenje je zelo učinkovito, a če poseg ni natančen, bodo imele to nenatančnost vse ostale celice. Za zdaj so dovoljeni poskusi na embriih, starih do 14 dni, ko že lahko govorimo o zametkih živčevja. Od takrat naprej to ni več le skupek celic, ampak zametek bitja.« – dr. Radovan Komel

Takšen poseg v genetsko zasnovo pomeni, da bi dobili genetsko spremenjenega človeka, kar je močno etično sporno. Lani aprila so kitajski raziskovalci z univerze Sun Yat-sen v Guangzhouju objavili novico, da so to metodo uporabili prav za ta namen. Ta sporni poskus je naelektril ozračje in sprožili vročo razpravo o etičnosti in nevarnosti trajnega poseganja v genetsko zasnovo ljudi, saj bi to pomenilo, da bi se podali na pot »izdelovanja« t. i. otrok po načrtu. Še bolj pa je tema podžgala svetovno javnost, potem ko so poskuse na embriih s tehniko CRISPR pred nekdaj tedni odobrili tudi laboratoriju v Veliki Britaniji, in sicer raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan z Instituta Francis Crick, ki se ukvarja z zarodki in učinkovitostjo umetne oploditve pri neplodnih parih. Dr. Luca Lovrečić s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko v UKC Ljubljana je povedala:

 »Z metodo CRISPR želijo utišati gene, ki so najbolj aktivni v zgodnjem embrionalnem razvoju, in razjasniti mehanizme zgodnjega razvoja zarodkov ter izboljšali trenutni odstotek uspešnih umetnih oploditev.«- dr. Luca Lovrečić

Otroci po želji? Kaj in kdaj?

»Če bomo paru odpravili genetsko napako, bi že lahko govorili o otrocih po želji,« pravi dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Kakršno koli izboljševanje drugih lastnosti, ki niso povezane z zdravjem, pa za zdaj še ni sprejemljivo, poudarja, »to je ustvarjanje nove elitne rase, če mene vprašate, pa je seveda možno, da nekoč bo«.

»Mislim, da moramo biti previdnejši oziroma manj prestrašeni, da bi se to pojavilo nenadoma,« dodaja Lovrečičeva. »Genetika je sicer po Evropi dovolj dobro regulirana, a velikokrat se zasebnikov ne da regulirati, ne vemo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.« Večina znanstvenikov je po njenih besedah sicer visoko etičnih in ne bi dopustili rasti spremenjenega organizma.

»Mislim, da smo etično dovolj zavedni.« – Dr. Luca Lovrečič

»Koristno je, da sprejmemo dobre plati takšnih odkritij in se zavedamo njihovih potencialov. Tveganj pa ne moremo izključiti. A pot ni to, da si preprosto zatiskamo oči.« – Dr. Roman Jerala

Ob koncu najinega pogovora je dr. Jerala opozoril še na en vidik uporabe tehnike CRISPR. Zelo obetavna je njena aplikacija na nekatere živali, na primer komarje. Z njo bi lahko tudi oživljali izumrle vrste.