Nizozemka LouseWies Van der Laan, s polnim imenom Louse Wies Sija Anne Lilly Berthe van der Laan, je bila nekdaj zelo aktivna nizozemska političarka, pred tremi leti pa se je z možem priselila v Slovenijo. Odraščala je v ZDA, šolala se je v Nemčiji in Belgiji, politično pot pa je začela pri nekdanjem evropskem komisarju Hansu Van den Broeku, nadaljevala v Evropskem parlamentu (1999-2003) in se potem vrnila v nizozemski parlament. Bila je tudi podpredsednica liberalne evropske stranke ALDE. Bolj kot s politiko se zdaj ukvarja s svetovnim spletom, saj je od letos članica upravnega odbora organizacije ICANN, ki skrbi za delovanje spleta in njegovih domen po vsem svetu. A čeprav ni več dejavna v politiki, se LouseWies Van der Laan zelo zavzema za demokracijo in človekove pravice, je tudi odločna zagovornica gejevskih pravic in enakopravnosti žensk.
Nekdanja evropska in nizozemska parlamentarka, podpredsednica evropske liberalne stranke in vseskozi odločna zagovornica gejevskih pravic in enakopravnosti žensk
Nizozemska političarka LouseWies Van der Laan že tri leta živi v Sloveniji. Odraščala je v diplomatski družini v ZDA, šolala pa se je tudi v Nemčiji in Belgiji. Njena bogata politična pot se je začela pri nekdanjem evropskem komisarju Hansu Van den Broeku, nadaljevala v evropskem in potem še v nizozemskem parlamentu.
“Mislim, da je zelo pomembno, da politike ne prepustimo samo politikom, saj gre za preveč pomembno stvar. Poleg tega moramo poskrbeti za to, da so v politiki tudi mladi, ženske … Resnici na ljubo se z njo ukvarjajo po večini beli moški srednjih let, in sicer zaradi moči in svojega ega. Bolj bi se morali truditi, da bi politika zastopala družbo kot celoto.”
Odpor do vsega političnega
Prepričana je, da se ljudje s tem, ko se obrnejo stran od politike, odvrnejo tudi od družbe same. Še poseben odpor do vsega političnega opaža v Sloveniji. Skrbi jo tudi krepitev desnice po Evropi in vse večje zapiranje držav.
Begunska kriza je tako pokazala na neenotnost med članicami Evropske unije, v idejo katere LouseWies Van der Laan sicer še vedno zelo verjame. Opozarja, da trenutna težava niso evropske ustanove, ampak same države.
“28 držav se ob izbruhu begunske krize ni vprašalo, kako bi lahko to težavo enotno rešili, temveč kako bi se lahko izognili temu, da bi begunci ostali pri nas.”
Kaj sploh je demokracija?
Ograje, žice in zidovi niso rešitev. In če želimo drugačno Evropo, ki bo solidarna, vključujoča, moramo to povedati svojim vladam. In podpreti stranke, ki politike ne gradijo na ksenofobni retoriki strahu pred tujci.
Zelo goreča zagovornica demokracije in vladavine prava na pomislek, da je z demokratičnim odločanjem mogoče uzakoniti tudi diskriminacijo, odvrne, da je težava prav v naši predstava o tem, kaj demokracija sploh je.
“Demokracija ne pomeni zmage večine nad manjšino. Demokracija pomeni predvsem zaščito manjšine pred večino. Bistvo demokracije ni izločiti nekatere v družbi s preglasovanjem. Njeno bistvo je zaščita različnih manjšin: verskih, spolnih, rasnih itn. Na tej podlagi se mora oblikovati zakonodaja.”
Prednosti in slabosti življenja v Sloveniji
Nad odločitvijo našega ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o spremembi zakona o zakonski zvezi, je bila zelo razočarana. Kot pravi, gredo zakonodaje vseh naprednih držav v smeri izenačevanja zakonskih pravic heteroseksualnih in homoseksualnih parov.
Po selitvi v Slovenijo pred tremi leti se je nekoliko umaknila iz aktivne politike in se bolj posvetila družini. V prvih letih je za starejšega sina – v času njene intenzivne politične kariere – namreč bolj skrbel mož, zdaj pa sta, kot pravi, uravnotežila karieri.
“V Sloveniji je toliko stvari dobro urejenih. Imate odlično otroško varstvo, res bi si želela vaš vrtec na Nizozemskem, s toplimi kosili, ki jih smeš celo odnesti domov. To so pravi privilegiji. Na drugi strani pa mislim, da je več težav s poslovanjem. Če želiš postaviti podjetje z vso birokracijo in pravili, tu ni tako dobro. Na Nizozemskem lahko odpreš podjetje v petnajstih minutah in prvi dve leti ne plačuješ davkov.”
