Vsako leto zaradi srčnega zastoja samo v Sloveniji umre vsaj 1500 oseb. Današnji Evropski dan oživljanja je zato bil povod, da smo skupaj s Slovenskim reanimacijskim svetom in Rdečim križem Slovenije pripravili obsežno akcijo več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po Sloveniji.
Večina jih poteka danes in jutri in na dva smo se odpravili tudi z Izvidnici ter se pozanimali, kako se naučiti teh postopkov, zakaj je smiselno, da se jih učijo že otroci in kakšne sistemske spremembe bi potrebovali, da bi vsako leto srčni zastoj lahko preživelo tudi nekaj sto ljudi več.
Vsako leto zaradi srčnega zastoja samo v Sloveniji umre vsaj 1500 oseb. Današnji Evropski dan oživljanja je zato bil povod, da smo skupaj s Slovenskim reanimacijskim svetom in Rdečim križem Slovenije pripravili obsežno akcijo več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po Sloveniji.
Štajerski prvi posredovalci
Na Štajerskem si že vrsto let prizadevajo, da bi znanje o oživljanju osvojilo čim več ljudi. Tam so namreč dostopni časi reševalcev v številnih krajih, četudi nedaleč od Maribora, zaradi slabše dostopnosti predolgi in brez pomoči bližnjih človek s srčnim zastojem preprosto nima možnosti, da bi preživel in še kdaj zaživel normalno življenje. Vsako minuto se namreč možnost za preživetje brez posledic drastično zmanjša in tudi zato so laiki, ki znajo oživljati, neprecenljivi. Zato so se Štajerci lotili tudi pilotnega projekta t. i. prvih posredovalcev.
Brezplačni tečaji oživljanja
Med več kot 90 tečaji, ki so s pomočjo Rdečega križa in Slovenskega Reanimacijskega sveta v okviru naše akcije Sekunde rešujejo brezplačno dostopni po vsej Sloveniji, bo tudi kar nekaj tečajev, ki so namenjeni osnovnošolcem in dijakom.
Koroški fenomen
Kar so v minulem desetletju na področju ozaveščanja javnosti, učenja veščin oživljenja, pa tudi nakupov avtomatskih defibrilatorjev za javno rabo naredili zanesenjaki na Koroškem, je res svojevrsten, ne le slovenski fenomen. V Koronarnem klubu Mežiške doline so namreč na lastno pest in z lastnimi sredstvi že pred leti kupili 60 učnih lutk, na katerih se staro in mlado uči oživljanja, s pomočjo in posluhom lokalnega okolja pa so kupili številne javno dostopne defibrilatorje. Na enem od tečajev, na katerem so znanje predajali osnovnošolcem, smo se pogovarjali s podpredsednikom in pomembno gonilno silo tega društva Petrom Kordežem.
Učenje oživljanja na Obali
Med tečaji, ki so v minulih dneh že potekali, je bil tudi zelo dobro obiskan tisti, ki ga je v sredo zvečer v sodelovanju z lokalno skupnostjo organiziralo Območno združenje Rdečega križa Piran. Učilnica je bila polna, med udeleženci, ki so pridobljeno znanje z učnim defibrilatorjem preverili tudi na lutki, pa so bili tudi predstavniki lokalne skupnosti, javnih podjetij in turističnih družb.
Projekt AED-baza je projekt študentov medicine, ki povsem prostovoljno popisujejo lokacije avtomatskih defibrilatorjev po vsej Sloveniji. V zadnjem desetletju so jih popisali 888, vendar pa ti dragoceni podatki in z njimi tudi aparati ostajajo uporabni le za tiste, ki slučajno vedo, kje se AEDji nahajajo. Dispečerji na številki 112 namreč tega ne vedo. Številne pobude, da bi jih vključili v sistem 112 in da bi defibrilatorje morale imeti obvezno imeti vsaj novejše javne stavbe in vse večje delovne organizacije, vseskozi ostanejo brez odziva najodgovornejših.
Med tistimi, ki je v imenu Iniciative za AED v zadnjih letih vložil veliko truda, da bi se kaj spremenilo, je tudi zdravnik iz Zdravstvenega doma Trebnje Zdenko Šalda.
