Vroči mikrofon

Operacija 2014-2020 se je začela!

Jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD ali NKT VKO?

DSCN7977 (1)

Slovenija je vstopila v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, ki bo trajalo tja do leta 2023, hkrati pa se zaključuje obdobje 2007 – 2013, kar pomeni dvojno delo za Službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), za nas pa kar nekaj milijard evrov razlogov, da smo se o tem pogovarjali z Alenko Smerkolj, ministrico brez resorja, pristojno za strateške projekte in kohezijo.

Zakaj ministrici ni najbolj všeč izraz črpanje evropskih sredstev: “Črpanje mi gre res kar težko z jezika, k sreči se v javnosti vse bolj uporablja koriščenje evropskih sredstev. Ključna sprememba v novem programskem obdobju je usmerjenost v merljive rezultate.”

Bojan Suvorov, ki na SVRK vodi urad za kohezijsko politiko, pa pojasnjuje: “Ker smo imeli  v prvih letih obdobja 2007 -2013 težave s črpanjem, se je ta beseda tako zelo prijela, zato je odgovornost vseh nas, ki delamo na evropski kohezijski politiki, da preusmerimo pozornost v rezultate in na vsebino.

Do konca leta se bo hitelo

Kako ministrica Alenka Smerkolj ocenjuje iztekajoče  obdobje, ali moramo biti pripravljeni na morebitna tveganja in zaplete ob zaključevanju obdobja 2007-2013: “Tveganja obstajajo, a po naravi sem optimistka. Smo štiri mesece pred iztekom perspektive in verjamem, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so Sloveniji na razpolago. Do konca decembra se bo hitelo in verjamem, da bomo uspešni.

Prvi projekti potrjeni, razpisi prihajajo

Prve odločitve o sofinanciranju evropskih projektov so že izdane, za avtocesto Draženci – Gruškovje je poslana Evropski komisiji vloga za potrditev projekta, kakšen tempo bo sledil? Alenka Smerkolj: “Prve štiri odločbe v skupni višini 116 milijonov evrov smo izdali, kar je logično, saj so se ti projekti začeli že v prejšnjem programskem obdobju. Z Evropsko komisijo smo v dogovorih za dva projekta, za omenjenih novih 13 km avtoceste, drugi projekt je vodooskrbni (Ljubljanica). Prepričana sem, da bomo v kratkem na Evropsko komisijo lahko poslali uradno vlogo tudi  za ta projekt.

Ministrica je še povedala, da bodo lahko jeseni ministrstva začela z izvajanjem javnih razpisov, predvideva, da bodo z razpisi najbolj pohiteli na ministrstvu za delo in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.

Upravičencev ne bodo pošiljali od vrat do vrat

Želimo postati učinkovit servis za vas.” je pred kratkim dejala ministrica Alenka Smerkolj. Ena izmed novosti, ki bo kmalu zaživela, je enotna vstopna točka, s katero, je prepričana Smerkoljeva, bodo z malo sredstvi veliko premaknili: “Poskusili bomo zbrati čim več informacij za upravičence, da jih ne bomo pošiljali od vrat do vrat, da bodo informacije naše službe in pristojnih ministrstev dobili na enem mestu.

Veliko podjetij zainteresiranim pomaga pri zapletenih birokratskih procesih prijav, poročanj … Je dobro, če poiščemo tovrstno pomoč, bi bilo bolje, da se vsega tega lotevamo sami?

“Pri vseh investicijskih projektih je strokovna pomoč nujno potrebna, ko govorimo o bolj mehkih vsebinah, pa sem prepričana, da zmoremo tudi sami, saj najbolje vemo, kaj hočemo.” – Alenka Smerkolj

Poenostavitve so misija nemogoče

Kohezijska politika je zakomplicirana, birokratska, nerazumljiva, v uniji se že leta govori o nujnem poenostavljanju. Evropska komisija ustanavlja strokovno skupino za poenostavitve, vse skupaj pa se kvečjemu vse bolj zapleta. Ali ministrica verjame, da je te procese res mogoče poenostaviti: “Evropska unija je z novostmi postavila še kompleksnejši sistem. Če želiš tak sistem poenostaviti, je to praktično misija nemogoče. Mi se zavedamo te kompleksnosti, zato smo poskusili standardizirati postopke, da bi bili upravičencem bližji, čeprav to ne bo nič manj kompleksno. Na srečanju kohezijskih ministrov junija v Rigi se je komisarka za razvoj zavezala, da je poenostavljanje eden izmed njenih ključnih ciljev. Verjamem, da bo vanj vložila veliko energije, menim pa, da bo to zelo težka naloga.

Bojan Suvorov, ki se s kohezijo ukvarja že od sredine devetdesetih let, pa svetuje: “Čim manj sprememb! Vsaka sprememba pomeni novo učenje, novo nadgrajevanje, marsikdo obupa, kar ni dobro za sistem. Če bi komisarka vprašala mene, bi predlagal stabilen sistem in čim manj sprememb.

Že jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD? Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ali NKT VKO? Nacionalna kontaktna točka za vseživljenjsko karierno orientacijo.

“Ko sem leta 1996 začel delati na Evropski komisiji, ko sem se srečeval s programom Phare in predpristopnimi pomočmi, sem najprej v Excel vpisal vse kratice, da sem se jih naučil. Brez tega ne gre.” – Bojan Suvorov

Alenka Smerkolj: “CLLD, razvoj, ki ga vodi skupnost, je zelo pomemben program, enako kratico uporablja cela Evropska unija. To je evropski esperanto, ki ga moraš razumeti, da veš, o čem drugi govorijo.

Večkrat smo že slišali, da so pri evropskih projektih največja težava napake in nepravilnosti, ne pa goljufije. Pri nas se s postopki in nadzorom  porabe evropskega denarja na državni ravni ukvarja okrog 700 ljudi. Je to preveč ali premalo? So ljudje dovolj usposobljeni za svoje delo?

Alenka Smerkolj: “Kohezijski sistem je velik, potrebuje tudi kadre. Tak sistem deluje, če je stabilen in če so kadri dobro usposobljeni. V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da se je ravno take kadre odgnalo ali zamenjalo, kar je bil lani tudi eden glavnih očitkov Evropske komisije, ko so nam zaustavili izplačila sredstev. Komisija ugotavlja, da sistem ni stabilen in da je kadrov premalo, da je kohezijski sistem v Sloveniji kadrovsko podhranjen.

Drugi tir?

Kako Alenka Smerkolj v luči kohezijske politike komentira drugi tir Koper – Divača? Prijava na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope ni bila uspešna. Je to poraz, zamujena priložnost, čas za ponovni razmislek?

“Nerada govorim o pristojnostih drugega ministra, ker to ne bi bilo korektno. Ker pa sem pristojna tudi za razvoj, lahko povem, da je celotna modernizacija železniškega omrežja ena ključnih investicij, ki bo pripomogla, da bo šla Slovenija v pravo razvojno smer, za kar imamo nastavke v tem operativnem programu, imeli smo jih tudi v prejšnjem. Drugi tir bo našel pravo pot v pravem trenutku,” je prepričana ministrica za kohezijo.

Bo Slovenija v obdobju 2014 – 2020 pri vlaganju evropskega denarja v dobre projekte uspešna? Alenka Smerkolj: “Menim, da bomo uspešni, da bomo cilje, ki so zapisani v operativnem programu, izpolnili. Bomo pa morali zelo intenzivno delati v vseh prihodnjih letih.

Ker kohezijska politika temelji na sodelovanju, smo ministrico Alenko Smerkolj na koncu vprašali, ali je pri nas sodelovanje problem: “Sodelovanje je ključ, ne morem pa reči, da ni naporno. Ne le v okviru državne uprave, tudi z vsemi deležniki. Bolj ko se pogovarjamo, več rešitev najdemo. Verjamem v sodelovanje. Moramo se poslušati in se tudi slišati. Ni pa Slovencem to ravno naravno dano.