Pripravljenost Slovenije na morebitni večji val beguncev prek Balkana je te dni v ospredju zanimanja, torej pripravljenost na nekaj, na kar se dejansko ne da povsem pripraviti. Minule izkušnje ob nepredvidljivih dogodkih pa nam vlivajo samozavest.

Preverjamo razmere na madžarsko-srbski meji in predstavljamo, kako za begunce poskrbijo v Nemčiji. Koliko beguncev bi realno lahko sprejela Slovenija in kakšen je naš odnos do njih?

Pripravljenost Slovenije na morebiten večji val beguncev čez Balkan je te dni v ospredju zanimanja, torej pripravljenost na nekaj, na kar se dejansko ne da povsem pripraviti. Minule izkušnje ob nepredvidljivih dogodkih pa nam vlivajo samozavest.

Konec koncev begunci niso bavbav, ampak ljudje, ki se niso po svoji volji znašli v stiski. V življenju imajo manj sreče kot mi, zato so vredni vse pomoči, ki je na voljo. Kako smo pripravljeni v Sloveniji?

Pozanimali smo se o pozitivnih primerih urejanja begunske problematike v državah okrog nas, pa tudi o sodelovanju različnih ponudnikov humanitarne pomoči pri nas.

Pozitiven primer Nemčije

Nemčija je država, kamor se v okviru EU zateče največ beguncev, samo letos naj bi prišlo tja 800.000 ljudi, kar je štirikrat več kot lani. Čeprav je Nemčija nanje nekoliko bolje pripravljena od večine drugih držav Unije, pa ob tolikšnem navalu tudi tam v večini dežel vlada kaos.

Počutje izmučenih beguncev, ujetih na dvoriščih uradov, ulicah in parkih, je zato odvisno od številnih prostovoljcev. In v Nemčiji je teh vsak dan več, poroča naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.

Michael Ruscheinsky je mladenič v zgodnjih tridesetih, ki čaka, da nastopi novo službo. Namesto da bi vmesni čas preživel na dopustu, se je ob begunskem kaosu, ki vlada v nemškem glavnem mestu, odločil, da bo dva meseca preživel kot prostovoljec v organizaciji Moabit pomaga.

Gre za ad hoc pobudo peščice ljudi, da bi tako pomagali beguncem, ki na dvorišču registracijska centra Moabit v Berlinu po več dni brez hrane in vode čakajo na papirje in namestitev. Med njimi je opaziti tudi številne družine z dojenčki in majhnimi otroki, po več dni spijo kar na prostem. Michaela srečamo, ko išče prevajalca za bolnega sirskega dečka, ki potrebuje zdravniško pomoč.

Na Facebooku v Nemčiji potekajo posebne nominacije, ki ljudi pozivajo, da vsak na svoj način pomagajo beguncem.

V društvu Begunci dobrodošli za begunce iščejo namestitev v večjih stanovanjih. V nekaj mesecih so tako v Nemčiji našli sobe za 81, v Avstriji pa za 44 beguncev. Na tisoče ljudi prek društva prispeva po nekaj evrov na mesec, z zbranim denarjem beguncem plačujejo najemnino.

Zid v Evropsko unijo

Naša dopisnica Karmen Švegl z madžarsko-srbske meje poroča, da je večina beguncev ob vseh tragičnih izkušnjah vseeno dokaj zadovoljna z odnosom madžarskih policistov, tudi tuji dopisniki se strinjajo, da so razmere boljše kot v begunskih taboriščih v Libiji in Turčiji.

Vanja Vardjan iz Zagreba poroča, da na Hrvaškem pričakujejo večjo število beguncev in se na to že pripravljajo.

Koliko beguncev lahko sprejme Slovenija?

“Država bi morala biti pripravljena na veliko več kot 900 beguncev,” o pismu nevladnih organizacij premierju Miru Cerarju pravi Katarina Bervar Sternad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

Damjan Zorc, Maja Ratej, Nataša Štefe