Vas brez gostilne, a z dobrim želodcem

Neandertalci so v jami Divje babe imeli družabno življenje, igrali so na piščal.

Šebrelje
foto: Tomaž Rejec

V razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega predalpskega hribovja leži Šebreljska planota. Do nje vodi strma, vijugasta, asfaltirana cesta, primerna tako za kolesarje kot tudi avtobuse. Na robu planote, pri svetem Ivanu, je res veličasten razgled na Cerkljansko hribovje s Kojco in Poreznom v ospredju ter Alpami v ozadju. Skoraj na sredini strmega, skalnatega pobočja, ki se razteza nad dolino Idrijce, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu – jama Divje babe, odkrita leta 1995. Leta 2005 so jamo in njeno okolico uredili v arheološki park.

“Divje babe naj bi bile mitološka bitja, dobre ženske, ki so pomagale prebivalcem pri poljedelskih opravilih, in so živele v jami.”
– Anja Tušar, predsednica Turističnega društva Šebrelje

Replika piscali, razstavljena v ŠebreljahNajdišče je bilo uradno odkrito pred skoraj 40-imi leti, najbolj intenzivno so ga raziskovali v letih od 1980 do 1999. Z različnimi postopki radiometričnega datiranja so določili, da so raziskane plasti v jami stare od 35 tisoč do 116 tisoč let. Arheologi so našli ostanke več kot 60 različnih živalskih vrst, kamenih in koščenih orodij in kurišč ledenodobnega človeka.

Daleč najpomembnejša najdba pa je neandertalčeva piščal, ki je temeljito spremenila našo predstavo o neandertalcu. Gre za neobičajno glasbilo, ki pravzaprav ni niti piščal niti flavta. Izdelano je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec z orodjem izdolbel štiri luknjice in rezilni rob na ustniku Letos mineva 20 let od njenega odkritja. Ker v teh dneh doživljamo nov vročinski val, velja dodati podatek, da je stalna temperatura v jami Divje babe 8 stopinj Celzija.

Vas, ki nima gostilne, ima pa vseeno kulinarično specialiteto

Cerkev sv. IvanaČeprav so bile Šebrelje v času prve svetovne vojne v zaledju Soške fronte, se jih je vojna vihra kljub temu dotaknila. 140 mož in fantov je bilo vpoklicanih v avstrijsko vojsko. Tretjina jih vojne ni preživela. Italijanska letala so nekajkrat bombardirala Šebrelje. Spodaj na Reki so v bolniške barake sprejemali ranjence. In vendarle so bile Šebrelje tudi gostoljubno okrevališče in pribežališče borcem z bojišč. V Šebreljah pa se sicer lahko “posladkate” tudi s kulinarično specialiteto z geografsko označbo, s šebreljskim želodcem. Gre za zelo zahteven izdelek, ki potrebuje veliko nege, prešanja, čiščenja, obračanja. Tudi zato šebreljskega želodca ne izdelujejo v velikih količinah, njegova cena pa je v primerjavi s salamami razmeroma visoka. Velik pomen pri sušenju in zorenju želodca ima tudi posebna šebreljska mikroklima.

Razgled na Kojco