Na osnovi več raziskav danes vemo, da se ljudje bistveno lepše obnašajo, ko vedo ali vsaj slutijo, da jih nekdo opazuje. Že zgolj občutek, da smo opazovani, bo povzročil, da se bomo povsem intuitivno začeli obnašati bolj v skladu z družbenimi normami okolja, v katerem živimo. Ali še sploh potrebujemo zasebnost, prostor, kjer nismo nadzorovani? Kakšen je pomen zasebnosti na delovanje družbe?
Čim manj nadzora ima posameznik nad svojimi zasebnimi podatki, tem manjši prostor izbire mu ostaja in teže prevzema podobo nedoločenega abstraktnega človeka.
Songdo je “pametno mesto” v Južni Koreji. V njem uporabljajo najnovejše tehnologije, po mestu so številne kamere in videozasloni, vgrajenih je na milijone brezžičnih senzorjev in mikročipov. Zagotovljen je popoln nadzor.
Po izsledkih več raziskav danes vemo, da se ljudje bistveno lepše obnašajo, ko vedo ali vsaj slutijo, da jih nekdo opazuje. Že zgolj občutek, da smo opazovani, bo povzročil, da se bomo povsem intuitivno začeli obnašati bolj v skladu z družbenimi normami okolja, v katerem živimo.
Ali sploh še potrebujemo zasebnost, prostor, kjer nismo nadzorovani? Kakšen je pomen zasebnosti za delovanje družbe? Osrednji gost oddaje je dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ukinitev prostora zasebnosti je običajno prvi ukrep, ki ga izvede država, da bi poostrila nadzor nad državljani in vplivala na njihovo vedenje. Vzhodna Nemčija za časa hladne vojne velja za najbolj radikalno pri onemogočanju kakršnega koli prostora zasebnosti. Stasi je imel več kot pol milijona informatorjev v državi s šestnajstimi milijoni prebivalcev.
Zasebnost kot prostor, kjer nismo nadzorovani
Čeprav takrat še ni bilo modernih tehnologij za spremljanje in nadzorovanje posameznikov, so v tajni policiji vodili kartoteke za kar četrtino vseh državljanov. Informatorji so bili povsod, saj so oblasti zahtevale, da jih o vedenju staršev obveščajo tudi njihovi otroci. Nihče v državi ni mogel pričakovati, da lahko kjer koli, tudi ko je doma z družino, govori in se obnaša tako, kot da ga nihče ne opazuje.
Sledenje družbenim normam oziroma pravilom lepega obnašanja med drugim služi tudi izkazovanju zmožnosti, da lahko sami sebe učinkovito nadzorujemo oziroma se imamo pod nadzorom. Če se držimo sprejetih pravil, ko smo v javnosti, to pomeni, da smo sposobni brzdati svoje želje in potrebe, kar je nujno, da lahko družba normalno deluje.
Vendar nihče ne more biti ves čas popoln. Nemogoče je vseskozi ugajati vsem. In prav zasebnost nam omogoča, da se lahko občasno skrijemo pred pričakovanji družbe in smo vsaj v zavetju domače hiše bolj sproščeni in neodvisni od tega, kaj o nas meni oblast ali okolica. V zavetju zasebnosti se lahko obnašamo manj v skladu s sprejetimi družbenimi normami, kar je zelo pomembno denimo za kreativnost, ki se običajno začne, ko nam nadzor nad samim seboj vsaj delno popusti.
Kot ugotavljata Theresa Payton in Ted Claypoole v knjigi Zasebnost v dobi kopičenja podatkov: Kako prepoznati nevarnosti, obvarovati svoje pravice in zaščititi družino (Privacy in the Age of Big Data: Recognizing Threats, Defending Your Rights, and Protecting Your Family), je za normalno delovanje družbe zelo pomembno, da obstaja določena razlika med javno in zasebno podobo posameznika. Zasebnost nam namreč omogoča, da se občasno sprostimo in nismo vseskozi takšni, kot družba od nas pričakuje, da smo.
Pomen zasebnosti za delovanje družbe
Ko poskušamo dojeti in ustrezno obravnavati argumente nekoga, ki ga poznamo, moramo pogosto vložiti nekaj napora, saj si mnenje o njegovih stališčih običajno ustvarimo že vnaprej, preden ga dejansko slišimo govoriti. Vendar tovrstni napor ni potreben, če osebe ne poznamo in nimamo o njej nobenega vnaprejšnjega mnenja.
Javna podoba je za večino ljudi nekakšna abstraktna podoba človeka brez kakršnih koli značilnosti. Prav zmožnost delovanja v družbi v obliki abstraktnega, deloma anonimnega posameznika je ena od bistvenih pridobitev moderne dobe, na kateri temelji večina institucij sodobne demokratične družbe.
Pod zaščito zasebnosti naj bi vsakdo imel možnost izbire, koliko informacij o sebi bo izdal javnosti, komu bo kaj povedal in kako bo v določenih primerih dovolil uporabo podatkov o sebi. Čim manj nadzora ima posameznik nad svojimi zasebnimi podatki, tem manjši prostor izbire mu ostaja in teže prevzema podobo nedoločenega abstraktnega človeka, ki pa je bistvena za normalno delovanje sodobne demokratične družbe.
