Ambulanta 202

Zdravilna moč svetlobe

2722930520_e8332a1ffe_o
foto: Lorenzo

Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine: v travmatologiji, kirurgiji, fizikalni in rehabilitacijski medicini, dermatologiji, dentalni medicini in pri starostnih boleznih.

Zdravljenje s svetlobo je najprej potekalo z laserji, v zadnjih letih pa so jih nadomestile diode LED, s katerimi lahko obsevamo večjo površino poškodovanega ali bolečega tkiva in tako skrajšamo čas terapije. V obeh primerih pa gre za fotobiomodulacijo – uravnavanje celičnih procesov s svetlobo vidnega rdečega spektra in svetlobo blizu infrardečega spektra. Nekatere učinke fotobiomodulacije je povzel doktor Igor Frangež, predsednik Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo:

“Zmanjšanje bolečine, zmanjšanje oteklin, povečana prekrvljenost, zmanjšanje iztoka iz rane.”

Terapija je neboleča in varna, odsvetuje pa se pri malignih obolenjih, epilepsiji, boleznih ščitnice, v času nosečnosti, previdnost je potrebna tudi pri obsevanju otrok.

Največji potencial fotobiomodulacije dr. Frangež vidi predvsem pri obravnavi pacientov s kroničnimi ranami, ki bi se lahko po določilih zdravnika obsevali tudi doma:

“Pri diabetikih velike težave povzročajo kronične rane, predvsem na predelu stopal oziroma spodnjih okončin. Po pravilnem protokolu, ki ga določi strokovnjak, bi se bolnik lahko obseval. Pri tem lahko veliko pomaga patronažna služba. Nekatere patronažne sestre že imajo te naprave in izkušnje so dobre.”

Dobre izkušnje s svetlobo pa se že leta kažejo tudi v dermatologiji, v njej se tako zdravljenje po večini uporablja kot samostojna terapija. Umetne vire UV-žarkov so prvič začeli uporabljati pri zdravljenju luskavice v začetku prejšnjega stoletja. Danes je luskavica, skupaj z atopičnim dermatitisom, najpogostejša indikacija za obsevanje z ultravijolično svetlobo, je povedala dr. med. Vesna Tlaker Žunter, specialistka dermatovenerologije na dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, in dodala:

“Sledi vitiligo, obsevamo tudi bolnike z določenimi vrstami kožnih limfomov in njihovih predstopenj. Občasno z ultravijolično svetlobo obsevamo bolnike, ki jih iz najrazličnejših razlogov, tudi presnovnih, srbi koža, in s fototerapijo lahko dosežemo izboljšanje.”

Uspehe prinaša tudi fotodinamična terapija, pri kateri uporabljajo vidno svetlobo, običajno rdečo luč, v kombinaciji s fotosenzibilizatorjem. Namen fotodinamične terapije pa je po besedah Vesne Tlaker Žunter “ciljano uničiti vse spremenjene celice, iz katerih bi lahko v prihodnjih letih vzniknil kožni rak.”

Za uspešno izkoriščanje lastnosti svetlobe pri zdravljenju na različnih področjih medicine so potrebne dodatne znanstvene raziskave. Marsikaj novega pa bo verjetno prinesel drugi simpozij Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo z mednarodno udeležbo v začetku letošnjega oktobra.