V Izvidnici smo se posvetili perečemu družbenemu problemu motenj hranjenja. Razbijali smo mite o tem, da so motnje hranjenja povezane zgolj s hrano; razvijejo se namreč kot posledica biološko-genetskih, družbeno-kulturnih kot družinskih dejavnikov. Ob že znanih oblikah motenj prehranjevanja, kot sta na primer anoreksija in bulimija, pa v ospredje dandanes stopajo tudi nove oblike obremenjenosti s hrano, kot sta bigoreksija in ortoreksija. Kako prepoznati motnje hranjenja in kako jih preprečevati? Izveste v Izvidnici.

"Motnje hranjenja so v porastu. Največ je bulimije."

Posvetili smo se perečemu družbenemu problemu motenj hranjenja. Te najverjetneje niso neznanka nikomur, skoraj vsi smo se že kdaj v življenju obremenjevali s svojim videzom, a včasih tovrstne skrbi prestopijo mejo. Zakaj se to zgodi, kako to preprečiti in kako pomagati.

#izvidnica Hana: “Sčasoma se je vse moje življenje začelo vrteti okoli številk na tehtnici. Boj s hrano, skoraj 2 leti sem vsako noč jokala”

— Val 202 (@Val202) February 27, 2015

Svoji zgodbi sta nam zaupala Hana in Štefan, ki imata vsak svojo težko izkušnjo z motnjami hranjenja. Z njima smo se pogovarjali v okviru tako imenovane Žive knjižnice v Ljubljani, ki so jo pripravili člani Društva študentov medicine in društva Legebitra.

Posameznikom, ki se spopadajo z motnjami hranjenja, je najteže storiti prvi korak in spregovoriti o težavah, ki jih pestijo.

Motnje hranjenja lahko pomenijo beg pred težavami ali poskus rešitve nekega drugega vprašanja. To ni modna muha, ampak je odziv na stiske, s katerimi se prizadeti ne zmore spopasti drugače kot tako, da se zateka k hrani ali jo odvrača.

Šolske klopi

Motnje hranjenja se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih, pri številnih pa se tovrstna nagnjenja pojavijo že v osnovnošolskih klopeh. Kako se na osnovni šoli Sostro spoprijemajo s prehranjevalnimi motnjami, kakšni so njihovi pristopi in kje vse lahko tičijo vzroki za razvoj te bolezni, je povedala svetovalna delavka v OŠ Sostro Ana Bogdan Zupančič.

Popačene predstave

Eden izmed dejavnikov, ki vpliva na razvoj motenj hranjenja, je tudi družba sama, predstave, ki živijo znotraj nje in ne nazadnje mediji. Kot pravijo sociologi, so mediji lepoto telesa simbolno povezovali z vrednotami, kakršne so sreča, prijaznost in ljubezen.

Če telo ni popolno, če je necelo, potem je tudi človekova notranjost necela, ranljiva in fragmentirana. Z nekaj podatki in ugotovitvami nam je postregla dr. Metka Kuhar s Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede.

Predmoderne in moderne družbe so stopnjevale pritiske na ženske zlasti v zvezi z uspešnostjo, sposobnostjo zadolžitev in tako naprej. Kot kažejo številne študije na tem področju, je motnje hranjenja kot pretežno žensko bolezen mogoče razumeti kot rezultat povečanih zahtev in pričakovanja do žensk.

Sodobne razmere družbenih vplivov ne zmanjšujejo, kvečjemu obratno“, pravi Metka Kuhar.

Šport in moda

Motnje hranjenja se lahko pojavijo tudi v dejavnostih, ki od posameznika terjajo vitko telo oziroma izpolnjevanje določenih meril, povezanih z ustreznim telesom. Takšni so nekateri športi, kar nekaj zgodb, ki so se zaradi motenj hranjenja končale tragično, pozna tudi svet mode.

Poišči pomoč

Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA je svoje pionirsko delo  na področju socialnega varstva zagnala leta 1995. Skupaj z Žensko svetovalnico so bili  prvi, ki so organizirali skupine za samopomoč za osebe, ki se soočajo z motnjami hranjenja.

Danes delo svetovalnice temelji na strokovni terapevtski pomoči osebam z motnjami hranjenja obeh spolov in njihovim bližnjim, dejavnosti pa so namenjene tudi strokovni in laični javnosti.

Svetovalnici za motnje hranjenja MUZA , lahko pišete na svetovalnica.muza@gmail.com , vsako sredo in četrtek od 13:00 do 14:00 ure pa jih lahko pokličete na 01 425 03 38, vsako sredo od 11:00 do 13:00 ure pa je ta telefonska številka namenjena moškim.

Pomoč ponujajo tudi: Ženska svetovalnica, Svetovalnica PU, Overeaters Anonymous Slovenija in Mladinski-informacijsko svetovalni center INFOPEKA 

Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, kjer že šesto leto izvajajo tudi programe reintegracije in rehabilitacije. Pogovarjali s psihiatrinjo Tanjo Brakočevič.

Statistika:

Po podatkih ameriškega združenja za anoreksijo naj bi v Združenih državah za motnjami hranjenja trpelo 24 milijonov ljudi. Med duševnimi boleznimi naj bi imele prav motnje hranjenja največji odstotek smrtnosti. Po njihovih podatkih je anoreksija tretja najbolj kronična bolezen med mladimi v obdobju pubertete, več kot 95 odstotkov tistih, ki se borijo z motnjami hranjenja, je v starostni skupini od 12 do 26 let.

V raziskavi, ki so jo izvedli med ameriški študentkami, jih je skoraj 60 odstotkov izrazilo težnjo po zmanjšanju telesne teže, kar 83 odstotkov je bilo na kakšni dieti, od teh pa je imela skoraj polovica normalno telesno težo.

Za motnjami hranjena trpi veliko več žensk kot moških, teh naj bi bilo od 5 do 15 odstotkov. Od pol do 3,7 odstotka žensk naj bi se v svojem življenju borilo z anoreksijo, ta odstotek je še za malenkost višji pri obolevnosti za bulimijo. Velik odstotek obolevnosti opažajo pri istospolno usmerjenih.

Več o motnjah hranjenja

Ana Štravs, Maja Ratej, Maja Stepančič, Miha Pongrac, Nataša Štefe