Frekvenca X

V en glas o glasu

Človeški glas je posledica dolge koevolucije človeškega mišičnega sistema, uporabe glasilk in spoznavnega aparata

glas
foto: Vivek Mukherjee

Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da ti v nas vzbudijo tako neizmerno veselje kot bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Lahko človeški glas zamenja glas robota, sintetičen in matematičen preračun zvokov in vmesnih premorov?

Glas se nam spreminja vse življenje

Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših idej. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, spet drugi so bolj “kratkoprogaši”, pravi foniatrinja dr. Irena Hočevar – Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra. Zaradi težav z glasom, grlom, požiranjem na leto sprejmejo nekaj več kot 3 tisoč ljudi, po večini takih, ki glas uporabljajo profesionalno.
Več o glasu in spreminjanju našega glasu skozi življenje spodaj:

Človek je spregovoril po zapleteni evoluciji

“Ne verjamem, da se je nekoč v človeški evoluciji zgodila premena človeškega genoma. Gre za dolgo koevolucijo človekove osnovne muskulature, spoznavnega aparata in uporabe glasilk,” pravi kulturni antropolog dr. Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Pri glasovnem sporazumevanju je po njegovih besedah nujno poznavanje komunikacijskih pravil in razlik. Zanimivi so zvoki, ki so spontani, nezavedni in telesni izraz nekega stanja. Najmočnejši različici uporabe našega glasu sta šepetanje in kričanje: pri prvem okrepimo sporočilo, pri drugem vstopimo v zasebni prostor naslovnika.

Od grlenega petja do beatbox tehnike

Alida Bevk

Alida Bevk

“Prijeten je tak glas, ki je utelešen, glas in dih prihajata iz telesa in iz sproščenega in odprtega telesa, glas postane svoj in neformalen,” pravi Alida Bevk, dramska igralka, ki na Akademiji nastajajoče igralce uvaja v tehniko govora. Pri tem si med drugim pomaga z glasovno tehniko Fitzmaurice. Ta se osredotoča na dihalni proces in dihalne vzorce, ki so vsajeni v telo. Pripomore k osvobajanju od starih dihalnih vzorcev in s tem k odpiranju človeškega glasu.

Svoj glas sta prispevala tudi Aleš Hadalin, izvirni raziskovalec človeškega glasu in pevec, ki nam je ponazoril tehniko grlenega petja, in Sašo Vrabič, član skupine Perpetuum Jazzile in Bassless, mojster glasovne tehnike beatbox.

Glasovna forenzika

Prof. Phil Rose je Britanec, profesor, ki na področju zvočne forenzike v Avstraliji deluje 20 let. Med drugim je leta 2003 pomagal pri razkritju kriminalne skupine, ki je na božično popoldne s premišljenim telefonskim klicem banko JP Morgan Chase opeharila za 150 milijonov evrov. Dokazno gradivo zvočne forenzike po njegovih besedah po navadi ni najbolj oprijemljivo, zlasti ne v primerjavi z analizo DNK.

“Že glas ene in iste osebe se zelo spreminja, po drugi strani pa ima veliko ljudi zelo podoben glas. Smo namreč podobnega fizičnega ustroja, med nami ne hodijo posamezniki z nenormalno dolgimi ali kratkimi vratovi, kar bi povzročilo drugačno akustiko izgovorjenih glasov. Moč dokazov je odvisna od variance posameznikovega glasu in podobnosti človeških glasov med sabo.”

Oddajo so nam pomagali sestaviti naši poslušalci. NAJLEPŠA HVALA VSAKEMU POSEBEJ!

Slišite jih lahko tukaj: