Frekvenca X

Boj z mikrobi – boj z mlini na veter?

Več kot 99,9 odstotka mikroorganizmov nam ne škoduje, brez njih ne bi mogli delovati, težava je v tistem majhnem deležu, ki nas preganja

mirkobi
foto: Žiga Živulovič jr/Bobo
Mikroorganizmi so po neki definiciji vsi tisti organizmi, ki lahko preživijo kot ena sama celica v okolju. Mednje uvrščamo bakterije, glive, na primer kvasovke, parazite, med njimi, denimo, praživali, med mikroorganizme pa uvrščamo tudi viruse, ki sicer niso organizmi v klasičnem pomenu besede. Skupina mikroorganizmov je izjemno velika in predstavljajo polovico ali pa še več celotne biomase tega planeta.
Mikrobiologi seveda nimajo preštetih vseh mikroorganizmov na planetu. Kaj takega bi bilo utopično, saj naj bi bilo po nekaterih ocenah na Zemlji 1030 ali celo 1031 mikroorganizmov, to je neznansko več, kot naj bi bilo zvezd v vesolju. Da ne omenjamo našega telesa, ki velja za pravo malo »supergojišče« mikrobov, pojasnjuje naš tokratni gost, profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar: “Razmerje med številom naših lastnih celic in mikrobov je 1 proti 10, celo 1 proti 100, tako je na mestu vprašanje, kdo sploh si, če je v tvojem telesu več mikroorganizmov kot naših lastnih celic.”
Mikroorganizem skrbi, da naš planet funkcionira. Skrbijo za to, da se lahko elementi, ki omogočajo življenje, pretakajo, da se ohranja kroženje elementov. Iz vesolja namreč dobimo malo snovi, malo je tudi vračamo, zato smo zavezani temu, da s snovjo na Zemlji pametno gospodarimo. Brez mikroorganizmov bi bilo kroženje elementov zelo omejeno.” – Dr. David Stopar

Več kot dve milijardi let sami na planetu

Naš planet je nastal pred 4,5 milijarde let, prvi mikroorganizmi so se na njem naselili relativno zgodaj, pred približno 3,8 milijarde let. Zatem so bili približno dve leti sami na tem planetu, poselili domala vse dele tega planeta in pri tem razvili vrsto strategij, ki so jim omogočale, da preživijo v zelo neugodnih pogojih. “Če kdo, je imel mikroorganizem največ časa, da bi se razvil v nekaj gromozanskega. A v majhnosti je prednost, pomembna je za hiter odziv na okolje,” pojasnjuje Stopar.
Raziskovanje mikroorganizmov je dobilo posebno težo v 19. stoletju z odkritji francoskega mikrobiologa in kemika Louisa Pasteurja. Ko je priskočil na pomoč tovarni, ki ji je grozil skorajšnji bankrot zaradi težav pri fermentaciji soka rdeče pese, se mu je začelo svitati o majcenih bitjih, ki so povsod okoli nas – v zemlji, prahu, zraku in vodi. Nekatera na naše telo delujejo blagodejno, druga pa lahko nam in ostalemu živemu svetu zelo škodujejo. Po Pasteurjevih raziskavah so številne bolezni, kot so kolera, tifus in črna kuga, dobile svoj vzrok. Znanstvena skupnost je s prstom pokazala na mikrobe.
Več kot 99,9 odstotka mikroorganizmov nam ne škoduje, brez njih ne bi mogli delovati, težava je v tistem majhnem deležu, ki nas preganja … in prav zaradi teh smo začeli mikrobe preganjati kot  sovražnike. Naenkrat smo poznali vzrok za številne bolezni, ki so pobile več ljudi kot vojne.

Antibiotiki – vse bolj šibka trdnjava?

Revolucijo v boju z mikrobi so pomenili antibiotiki. Po mnenju dr. Stoparja so pomenili relativno močno orožje. A če mikroorganizem potisnemo ob steno, ta odreagira.
Dovolj je, da en mikroorganizem najde rešitev in jo posreduje ostalim.” dr. David Stopar
60 let, kolikor poznamo mikrobe, je po njegovih besedah zelo kratko obdobje v časovni skali mikroorganizmov, ti so nanje vse bolj odporni.
Človek je, kot poudarja dr. Stopar, zelo ugodno okolje za mikrobe, ki v njem vidijo predvsem vir hrane. Potencial mikrobov je ogromen, njihovo število se lahko podvoji v pičlih 20 minutah, če bi se razmnoževali nenadzorovano, bi jih v samo 48 urah nastalo toliko, kot je masa našega planeta.
___________________________________
Celoten pogovor z dr. Davidom Stoparjem: