Petkova izvidnica

Kako odlična je slovenska znanost?

lab

Slovenija je lani za raziskovalno-razvojno dejavnost namenila 175 milijonov evrov, kar predstavlja 0,48 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda, to je za 8 odstotkov ali 15 milijonov evrov manj kot leto prej.

Če preračunamo v dneve, pomeni, da smo za raziskovalno-razvojno dejavnost lani na dan izgubili več kot 40 tisočakov!

O razmerah v slovenski znanosti in odnosu slovenske družbe do nje se je Maja Ratej pogovarjala s štirimi sogovorniki: državnim sekretarjem na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Petrom Mačkom, predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Tadejem Bajdom, direktorjem Kemijskega inštituta dr. Jankom Jamnikom in raziskovalcem iz gospodarstva dr. Jernejem Zupancem.

V Izvidnici smo predstavili tri odlične znanstvene dosežke, ki jih je tudi Javna Agencija za raziskovalno dejavnost RS uvrstila med najboljše v minulem letu in med njimi je tudi nekaj odličnih raziskav s področja družboslovja.

Znanstveno delo dr. Andreje Avsec in dr. Tine Kavčič z naslovom »Sreča in poti do nje: na dimenzije in na osebe osredinjen pristop«, je delo v katerem se avtorici ukvarjata z načini, ki nas lahko pripeljejo do sreče pri procesu dela. Pri tem je kot pravita bistveno, da se dela lotimo predano, da v njem poiščemo smisel in, da pri tem tudi uživamo. 

Šest znanstveno-raziskovalnih svetov ved pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost vsako leto predstavi najpomembnejše znanstvene dosežke preteklega leta na dogodkih Odlični v znanosti. Dosežke za leto 2013 na področju medicine predstavljajo v Univerzitetnem kliničnem centru.

Pomemben del rehabilitacijske obravnave pri osebah z gibalnimi oviranostmi je urjenje procesa vstajanja iz sedečega v vzravnani stoječi položaj. Omenjeni proces je morda najzahtevnejši del vad­be ponovnega učenja gibanja, saj zahteva dinamično in usklajeno gibanje trupa ter obeh spodnjih ekstremitet. Kmalu bo terapevtom in pacientim v pomoč nova, slovenska naprava za urjenje vstajanja, nam je povedal Zlatko Matjačić. Z ekipo je namreč zasnoval in izdelal prototip naprave za urjenje vstajanja, katerega glavni del je izviren meha­nizem, ki v veliki meri posnema pravilno kinematiko vstajanja in katerega poganja en sam motor.