“Eno leto in dan za lan”

Na sledi obujanju tradicije pridelovanja lanu

????????????????????????????????????
foto: Maja Ratej

Eno leto in dan za lan,” so rekli včasih, toliko dela in časa zahteva ta kulturna rastlina. Včasih so imeli skoraj pri vsaki hiši del njive zasejan z lanom, s prihodom industrijskih tkanin pa je njegova uporaba skoraj povsem zamrla. Na pomlad so ga včasih sejali, poleti pulili, v tem jesenskem času običajno trli in v dolgih zimskih nočeh naposled predli. V tokratnem Nedeljskem izletu potujemo v dediščino lanu, med modra polja, dišeče lanene rjuhe in bistro laneno olje. Nekoliko drugače, torej.

Statve

Statve

Od modrih polj do šumečih glavic

Polja lanu so v Sloveniji zelo redka … Ko cvetijo, so videti kot modra preproga, pravi Mitja Berce, akademski slikar in pridelovalec lanu.

Pravijo ,da mora lan trpeti, a ne od obilja, ampak od pomanjkanja.” – Mitja Berce

Te glavice lanu šumijo, imajo zvok. Ko sežeš s srcem in ušesom k zemlji, slišiš čričke, mnoga bitja, ki se pnejo proti nebu, z lanom vred,” pravi Ljoba Jenče, zbirateljica ljudskega izročila in ustanoviteljica Hiše izročila ob Cerkniškem jezeru. Na toplo avgustovsko soboto so tudi tja privabili radovedneže, da so se s slamniki na glavi podali v dozorelo polje ter trpežne bilke povezali v snope, v začetku septembra pa so se od Belokranjcev učili treti lan.

Pridelovanje lanu je danes skorajda pozabljeno. Najdlje se je obdržalo v Prekmurju in v Beli krajini, zdaj ga znova obujajo tudi drugod. V Šentrupertu na Dolenjskem je za pobiranje dozorel avgusta. V enem izmed redkih sončnih avgustovskih dni se je v Deželi kozolcev zbrala skupinica ljudi. Na kup jih je zvabila kustosinja Alenka Lamovšek: “Kaj počnejo? Pukajo lan. Včasih, če si prišel na kmetijo pomagat in nisi prinesel orodja, so te vprašali: Kaj si prišel lan pukat?”

“Zori, zori nam dozori, poljece lanu,

Da bo trlo, da bo predlo dekle trdnega rodu.

Dež nam polje moči, seme stežka dozori,

Bog, daj sonce, toplih žarkov, naše polje pozlati.” (Ljoba Jenče)

Mnogotere transformacije

Ljoba Jenče in Urša Telič Miler Ljoba Jenče in Urša Telič Miler

Ko lan dozori, ga torej populijo, sušijo, trejo, češejo, predejo, belijo, potem sledi dolgotrajen postopek snovanja statev, razlaga Urša Telič Miler, ki je v Hiši izročila zadolžena za področje lanarstva na Notranjskem. “Te statve so ležeče statve,” pojasnjuje ob lesenih statvah, kar pomeni, da niti osnove dvigujemo ročno. Platnovezava je najbolj enostavna veza, kar pomeni, da je svaka druga osnovna nit dvignjena,” dodaja.
Lan ima na evropskih tleh dolgo tradicijo, in to vse od kamene dobe naprej. Še pred 300 leti je bil najpomembnejše vlakno s široko uporabo, s tega mesta ga je nato izpodrinil bombaž, ki so ga v Evropo prinesli s srednjega vzhoda, uporaba drugih industrijskih tkanin pa ga je potisnila skoraj popolnoma v pozabo.

Olje včasih za »firnež«

Laneno olje, ki se je včasih uporabljajo za premaz, kot “firnež” po domače, in za pomoč živalim pri prebavnih težavah, postaja vse bolj popularno in poznano. Predvsem zaradi glavne sestavine, to je alfa-linolenske kisline. Ta ima mnoge zdravilne lastnosti, pojasnjuje dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Po njegovih besedah alfa-linolenska kislina redči kri, preprečuje trombozo, znižuje zdravju nevarni holesterol LDL, deluje protivnetno, dobro je pri blaženju alergij, astme, učinkuje pa tudi blažilno pri depresiji, dodaja.

Fotogalerija