Afganistanski dnevnik

Nasmeh v očeh

Afganistan je končno dobil predsednika. Pol leta teka v prazno je bilo preveč.

ustrejljen kmet

Gospod na sliki ne bo nikoli več tekel. Med obiranjem pistacij so ga ustrelili. Zdravniki pravijo, da bi s primerno opremo lahko rešili njegovo nogo, brez nje je ne morejo. Premožnejši si lahko privoščijo zdravljenje v tujini, revežem preostane le amputacija. Reven kmet pravi, da raje umre, kot ostane brez noge, saj je edini prinašal kruh v družino. Ta bo odslej obsojena na popolno bedo. Njegova noga pa iz ure v uro postaja bolj črna.

Več sreče je imel fant, ki je med kmetijskimi opravili naletel na eksplozivno sredstvo. Z operacijo bodo verjetno lahko rešili njegovo nogo. Če bi se delček bombe zaril centimeter globlje v njegove možgane, ga ne bi bilo na tem videoposnetku.

V bolnišnici nimajo dovolj prostora za vse, ki bi potrebovali pomoč zaradi eksplozij, strelov, prometnih nesreč z afganistanskih cest, na katerih vlada pravilo močnejšega. Nujno bi potrebovali urgentni oddelek, operacijsko mizo za ortopedske posege. Zaradi prostorske stiske so pogosto primorani odsloviti ljudi takoj po operaciji, brez kakršnega koli okrevanja.

Prostorska stiska

Moj voznik je delal za ISAF. Ta se umika iz Afganistana, zato je ostal brez dela. Je edini v 8-članski družini, ki domov prinaša vsaj nekaj denarja. Njegova otroka sta stara 7 in 12 let. Nobeden od njiju še ni videl šole. Treba je kupiti uniformo, torbo … Tega si niso mogli privoščiti niti prej, ko je delal za ISAF.

Njegove izkušnje s tujimi vojaki so različne. Pravi, da jih je 10 odstotkov kulturnih, ostali pa so vse prej od tega.

Slikar je v očeh te pokrite ženske naslikal nasmeh.

Slikar je v očeh te pokrite ženske naslikal nasmeh.

A vsaj nekaj lepega. Na fakulteti lepih umetnosti si ogledam neverjetne slike. Ogromno je tudi študentk, a pogosto ne dokončajo študija. Ne morejo si ga privoščiti, za študente je veliko laže. V času talibanskega režima so umetnost poučevali naskrivaj, zdaj odkrito slikajo celo portrete žensk. Umetnost v Heratu ima tisočletno tradicijo.

Na fakulteti imajo tudi grafični oddelek. Ta je plod sodelovanja s slovenskimi civilnimi strokovnjaki. A delež, ki ga je vojska namenila za podobne projekte, je v primerjavi s tistim, ki ga je namenila za nasilne, zanemarljiv. Kot pravi moj voznik: “10 odstotkov je kulturnih.” Na žalost je razmerje še veliko slabše. PRT projekti se zdijo kot lajšanje vesti samo za Slovenijo 46 milijonskega projekta vojske.

Na eni od spodnjih grafik sta dva prsta pred soncem. Par slabih dejanj (prsta) še ne prekrije sonca. Prav tako velja obratno. Nekaj dobrih dejanj še ne spremeni slabega v dobro.

Vsebine nastajajo v okviru Sloginega projekta “Svetovljanska Evropa”.