“Nočemo baznih postaj ob naših domovih!”

Ob slovenskem železniškem omrežju bodo v okviru GSM-R sistema postavili 250 baznih postaj

Bazni stolp v Kozini
foto: Val 202

Slovenija bo obstoječi analogni komunikacijski sistem na železniškem omrežju nadomestila z globalnim mobilnim radijskim sistemom. Tako imenovani GSM-R sistem naj bi med drugim povečal varnost in infrastrukturno zmogljivost, manj bo motenj in zamud vlakov. Na celotnem 1.200 kilometrov dolgem omrežju bodo med drugim izvedli optično kabliranje, zgradili 110 repetitorjev in približno 250 baznih postaj.

Prebivalce v njihovi bližini je strah, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje, še posebej jih moti, ker jih pred postavitvijo nihče ni nič vprašal.

Zahtevamo, da se bazne postaje umaknejo iz naselij na primernejše lokacije, dokumentacijo naj dobijo tudi občine, ki so dolžne obveščati krajane.”

Izidor Bogataj

Izidor Bogataj

Izidor Bogataj

Tako je zahteve civilne iniciative Rodik strnil Izidor Bogataj, ki gradnji tovrstnih baznih postaj očita nezakonitost. Podobnega mnenja je tudi Kristjan Mezgec iz civilne iniciative Kozina: “Odgovorni so nam pojasnili, da gre za dograditev sistem, v praksi pa gre za postavitev čisto novega sistema. Pravijo, da ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, kar je po mojem mnenju sporno!” Prav tako menijo, da so bila kršena načela Aarhuške konvencije.

Premik postaje ne bo zmanjšal izpostavljenosti

Na človeku dostopnih mestih sevalne obremenitve znašajo do nekaj odstotkov mejnih vrednosti, ki jih slovenska uredba določa za prvo območje, torej območje, ki je namenjeno za bivanje, vzgojo, izobraževanje, zdravstvo in podobno, pojasnjuje dr. Blaž Valič z Inštituta za neionizirana sevanja, ki je podpisan pod strokovno mnenje o tem, da bazne postaje ne bodo nevarne. Na tovrstnih območjih po njegovih besedah veljajo desetkrat strožje vrednosti, kot pa jih priporoča Evropska unija ali Mednarodna komisija za varstvo pred neioniziranimi sevanji.

Dolgoročnih škodljivih vplivov se ne da izključiti. Mejne vrednosti so postavljene na znanih kratkotrajnih škodljivih učinkih.”

Blaž Valič

Ob tem Valič še zagotavlja, da prebivalci ne bodo občutili posledic sevanja baznih postaj. “Z vidika izpostavljenosti oddaljenost nebistveno vpliva na izpostavljenost,” dodaja. “Antene večino energije izsevajo v ozkem pasu v vodoravni smeri. Izpostavljenosti tik pod bazno postajo so enake ali celo manjše kot 200 ali 300 metrov stran.” Premik postaje za nekaj sto metrov tako po njegovem ne bi zmanjšal izpostavljenosti prebivalcev.

“Ne potrebujemo gradbenega dovoljenja”

Tako na očitke civilnih iniciativ odgovarjajo na Ministrstvu za infrastrukturo. Kot pravi Damir Topolko, vodja direktorata za železnice na ministrstvu,v njihovem primeru niso odvisni od tega, ali gre za zahteven ali nezahteven gradbeni poseg.

Dela izvajamo po postopku, ki je predviden s specialno zakonodajo, to je v skladu z Zakonom o železniškem prometu. Tudi v tem postopku je trebasicer dobiti vsa ustrezna dovoljenja. Pridobili smo okoljsko poročilo in sklep Javne agencije za železniški promet, s čimer imamo za dovoljenje za začetek izvajanja del.”

Na vprašanje, ali so premiki baznih postaj na mikrolokacijah mogoči, pa odgovarja:

Možni smo zgolj minimalni premiki znotraj mikrolokacij.”

Damir Topolko

Kaj pa Aarhuška konvencija?

V zvezi z ustreznostjo komunikacije z javnostjo v danem primeru in torej upoštevanjem določil Aarhuške konvencije smo se obrnili na Mileno Škrl Marega, nekdanjo dolgoletno direktorico regionalnega centra za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki je sodelovala pri pripravi besedila te konvencije. “Težava je v tem,” pravi, “da je implementacija minimalistična.”

Precej trdno sem prepričana, da je investitor dejansko zadostil zakonskim zahtevam. Dejstvo pa je, da so te zakonske zahteve preveč ohlapne. Duh Aarhuške konvencije pa ob tem ni bil implementiran.”

Milena Škrl Marega