Nedeljski izlet

Eden večjih muzejev na prostem

700 hektarjev zemljišča, 20 kilometrov kolesarskih in pohodnih poti

2014-07-19 12.44.53 (1)
foto: Val 202

Živi muzej Krasa je novost, ki je svoja vrata – metaforično – odprl marca letos. Muzej stoji na prostem, vendar blizu urbanega sveta, zato ga boste težko zgrešili. Če se v Sežano pripeljete iz Ljubljane, na prvem semaforiziranem križišču zavijete proti Lipici, pri znaku za vas Orlek zapeljete po poti ob gasilskem domu in parkirate.

Muzej prikazuje izjemno kulturno in naravno dediščino, ki je na tem območju ostala nedotaknjena vse od konca druge svetovne vojne. Glavna žila muzeja, ki vas bo popeljala do vseh znamenitosti, je Bazovska cesta – včasih glavna povezava med Sežano in italijansko Bazovico.

“Cesta je mojstrovina avstro-ogrske gradnje makadamskih cest, ki se ne izogiba kotanjam, kot je značilno za ostale makadamske ceste na Krasu, ampak so jo poskušali narediti čim bolj ravno, brez ovinkov. Takrat je to bila zelo moderna makadamska cesta.” – pobudnik ureditve Živega muzeja Krasa Stojan Gorup

Na Bazovski cesti stoji veliko informacijskih tabel in smerokazov, ki pohodnikom ter kolesarjem pomagajo pri orientaciji in imajo značilno podobo – pastirsko hišico z rujem.

Večina znamenitosti je neposredno ob cestah in poteh Živega muzeja Krasa, nekaj pa jih je tudi odmaknjenih in boste morali malce raziskovati, da se boste dokopali do njih. Ena od teh je tudi orleško škrapljišče. Domačin Ludvik Husu: “Spomeniško varstvo iz Nove Gorice ga je zaščitilo kot naravno dediščino. Na tej veliki steni lahko vidimo žlebiče, škavne in škraplje. To je bila orientacijska točka, domačini so ji rekli Pri beli steni.”

V Živem muzeju Krasa se nahaja tudi bogat jamski svet, ki je sicer značilen za celotno območje Krasa, saj lahko najdemo tudi preko 28 jam oziroma brezen na kvadratni kilometer, preko 400 registriranih jam je samo na območju med Sežano, Orlekom in Lipico.

Vendar se v muzeju tudi nad zemljo nahajajo precej zanimive kamnite oblike, ki jih je z veliko domišljijo izoblikovala narava, in si jih lahko vsak predstavlja po svoje. V živem muzeju tako vidite medvedjo in krokodiljo glavo ter jurčka. Sploh pri slednjem se zdi neverjetno, da ga je narava oblikovala sama, brez posega človeške roke. Človeška roka pa je na gmajnah ustvarila izjemne arhitekturne mojstrovine, ki so jih pastirji uporabili za zavetišče – pastirske hiške.

Ko so čistili gmajne, so najlepše kamne uporabili za gradnjo hišk. Streho so velbali oziroma obokali, da se je dež prelival z enega kamna na drugi. Nad vhodom stoji kamen “gurnc”, ki povezuje vhod. Postavljena je pravilno, saj je vhod na južni strani.” – Ludvik Husu

Včasih je bilo pastirskih hišk po Krasu ogromno, danes jih je ohranjenih le malo. Hiške so bile grajene brez veziva in so različnih velikosti – v največjo gre noter okrog 12 ljudi, v tisti ob Bazovski cesti lahko zavetje poišče največ 5 oseb. Nekatere hiške so imele tudi okno, ta v živem muzeju je brez njega.

Živi muzej Krasa je odlična priložnost za enodnevni izlet. Dobra novica je tudi ta, da vam za vstop ni treba plačati vstopnine, lahko se “dotikate eksponatov” in mirne duše fotografirate vse, kar vam je všeč.