“Ni lahko biti človek brez osebnosti, biti lutka!”
"Želim si, da se ljudje ne obračajo stran, ko slišijo za manično depresijo!"
Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo.
“Na začetku nisem vedela kaj se z mano dogaja, stara sem bila 20 let, bila sem polna energije, takrat sem bila v maniji. Sploh se ne moreš umiriti, občutek imaš, da te bo razneslo.”
– Marija Požlep o odkrivanju bolezni
Vmes je Marija Požlep dokončala študij, se prekvalificirala in živela naprej. Nekaj časa je bila zaposlena na Centru za socialno delu v Mariboru, ko pa so izvedeli za bolezen, so jo odpustili: “To me je pahnilo v depresijo, takrat sem se znašla na psihiatriji v Mariboru, tam pa sem dobesedno doživela preporod. Dali so mi nazaj svoj bit, moj jaz. Ni enostavno 20 let biti človek brez osebnosti, biti lutka.”
“Vsem bolnikom svetujem: Ne obupat, držte se! Zaupajte psihiatrom, ljudje so okrog vas!”
Dolgoletna bolnica z bipolarno motnjo je ustanovila tudi društvo, ki je v pomoč tako bolnikom kot tistim, ki bolezen doživljajo ob njih, več informacij o njem dobite na njenem Facebook profilu. Marija Požlep je zdravilen učinek našla tudi v duhovni rasti in predvsem v slikanju. Spomladi je na Oddelku psihiatrije mariborskega kliničnega centra pripravila razstavo ROJENO UPANJE, od te sobote pa je v mariborskem hotelu Habakuk na ogled prodajna razstava njenih likovnih del. Celoten izkupiček bo namenila žrtvam poplav v Bosni in Srbiji, razstava bo odprta do konca avgusta.