Računalniške igre niso resnične, a lahko spreminjajo resničnost

"Obstajajo igrice, ki ti nadomestijo življenje. Vse počneš za svet, ki sploh ne obstaja."

foto: Ben Andreas Harding

“Redno sem igral vsak dan. Tudi šolo sem spuščal zaradi tega. Sploh ne razmišljaš o posledicah, ampak samo o tem, kako boš igral in kaj moraš narediti tam. Za računalnikom sem preživel cel dan.”

To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.

“Odmor sem si vzel edino, da sem kaj pojedel, ali pa če sem slučajno kaj moral narediti. Drugače pa se čim bolj izogibaš vsega, da si lahko čim več na računalniku. Ta svet mi je več pomenil od zunanjega.”

V Reakciji smo govorili tudi z otroki, ki nogomet najraje igrajo na računalniku, zelo blizu so jim tudi strelske igre.

Peter Topić z inštituta za zasvojenosti in travme pa je pojasnil, ali obstaja meja, koliko ur igranja računalniških iger na dan še ni škodljivo.