Reakcija

Finančno opismenjevanje je treba vključiti v šolske programe

Finančna pismenost pomeni, da posameznik pozna in razume finančne pojme in veščine in da to znanje uporablja pri sprejemanju odločitev.

Feel free to use this image just link to www.rentvine.com
foto: Dave Dugdale

Ko so pred kratkim na Pedagoškem inštitutu predstavili rezultate prvega mednarodnega preverjanja finančne pismenosti med petnajstletniki, bi morali zaradi podatka, da so se slovenski mladostniki uvrstili pod povprečje, vključiti alarm.

Nekaj bo treba storiti, ker je tudi med odraslimi s finančno pismenostjo pri nas veliko težav. Te vsebine bi bilo treba vključiti v šolske programe in v vseživljenjsko izobraževanje.

Namestnik generalne direktorice Davčne uprave mag. Tomaž Perše je prepričan, da bi finančno opismenjevanje dvignilo tudi raven davčne kulture pri nas. “Menim, da bilo prav, če bi se mladostniki učili in zavedali, zakaj se davki pobirajo in zakaj se porabijo.”

Z mednarodno raziskavo, s katero bodo merili kompetence odraslih (potekala bo v okviru OECD), bomo kmalu izvedeli tudi, kakšna je finančna (ne)pismenost odraslih v Sloveniji. Andragoginja dr. Petra Javrh, ki na Andragoškem centru vodi raziskovalni projekt PIAAC, pravi, da rezultate čaka z nelagodjem, saj najverjetneje ne bodo takšni, kot bi si jih želeli.

Do pretresljivega podatka so se dokopali tudi neodvisni finančni svetovalci, ko so pred leti izvedli anketo o finančni pismenosti Slovenk in Slovencev. “Popolnoma finančno pismenih je bilo takrat 8 odstotkov anketirancev,” pojasnjuje finančni svetovalec Mitja Glavnik. Kaj pa, če komu koristi, da so državljani finančno nepismeni?