Vroči mikrofon

Razvojno sodelovanje “v outu”?

Hiša, otroci, pomoč, upanje
SLOVENIJA, KROPA, 11.03.2007, 11. MAREC 2007 Na Gregorjevo otroci v Kropi spuscajo luci po vodi. Starodavni obicaj pravi, da so na Gregorjevo kovaci spustili svece […]
foto: Foto: Bobo

Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Lepa poteza! Kakšna pa je realnost? Slovenija je kot članica Evropske unije aprila na mizo dala načrt za zamrznitev sredstev za izvajanje mednarodnih projektov nevladnih razvojnih in humanitarnih organizacij.

Ljudje v nekaterih državah v razvoju živijo v razmerah, ki si jih − kljub vse večji revščini tudi pri nas – težko predstavljamo.

Tretja najrevnejša država na svetu

Ženska, ki jo je mož zapustil zaradi njene invalidnosti, nam je vsa vesela pokazala novo spalnico. Na tleh je imela plastične vreče za smeti. Ona je bila vesela, ker nam je pokazala vse svoje bogastvo, jaz sem pa jokala od bede, ki sem jo videla,” opisuje Maja Ahac iz humanitarnega društva ADRA Slovenija, ki deluje tudi v Burundiju. To je majhna, ekonomsko nezanimiva država. Je tretja najrevnejša država na svetu.

Namen, da bi nenadoma zamrznila pomemben del razvojnih sredstev, kaže na odnos države do globalnih vprašanj,” je prepričana Ana Kalin iz Platforme za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč SLOGA. “Današnji svet je namreč povezan med sabo in to, kar se zgodi drugje, vpliva tudi na življenje pri nas.”

Z zamrznitvijo sredstev za razvojne projekte bi padli v vodo tudi evropski projekti nevladnih organizacij, saj so največkrat povezani z lastno soudeležbo. Anja Šter z Inštituta za afriške študije:

To je sramota za Slovenijo in njen ugled. To je sporočilo tudi našim partnerjem, da nam je v resnici vseeno in da to, da je razvojno sodelovanje naša prioriteta, ni res. To kaže tudi na odnos do civilne družbe.”

Generalni direktor direktorata za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Mitja Štrukelj pravi, da se je delež sredstev za nevladne organizacije v preteklosti zniževal počasneje kot delež sredstev za ostale dejavnike pri razvojnem sodelovanju. “Seveda so fiksni stroški plače delovanje diplomatskih predstavništev. Razvojno sodelovanje se je tako trenutno znašlo ‘v outu’. Vendar na podlagi zagotovil, ko smo opozorili, da bodo zaradi počasnejšega dotoka likvidnostnih sredstev nekatere vitalne dejavnosti ministrstva ogrožene, računamo, da bodo vsi postopki izpeljani.”

Pomoč ženskam ljudstva Batwa

Društvo Edirisa Slovenije v Ugandi izvaja projekt, s katerim želi izboljšati položaj žensk iz ljudstva Batwa. Pomoč slovenske nevladne organizacije številnim ženskam v ljudstvu Batwa prinaša moč, znanje in upanje. Penninah Zaninka iz organizacije za razvoj ljudstva Batwa v Ugandi Slovenijo roti, naj projekte nadaljuje:

Ženske učimo izdelovati ročne izdelke, kmetovati, šivati. Če bo Slovenija ustavila projekt in ga ne bo nadaljevala, bo to za te ženske prava katastrofa. Slovensko vlado prosimo, naj tega ne stori. Po letu dni bi se je projekt na sredini ustavil in to ne bi prineslo dobrih rezultatov.”

Ljudstvo živi v skrajno nečloveških pogojih: “V resnici so nekakšni begunci. Imamo begunska taborišča, v katerih živijo begunci iz različnih držav. Ti dobivajo vso podporo Združenih narodov. Ljudstvo Batva pa je še na slabšem kot begunci, saj imajo ti vsaj najnujnejšo hrano in zavetje, ljudstvo Batva pa se lahko le zbira okoli njihovih taborišč. Tudi če jim zgradijo kakšno šolo, se njihovi otroci ne morejo šolati. Pogosto se morajo seliti, saj jih lastniki zemlje odganjajo. Njihovi starši nimajo denarja za hrano, pa tudi ne denarja, da bi jim kupili nujne potrebščine za šolo. Živijo v globoki revščini.”

Preživetje ljudi je odvisno od delovanja slovenskih nevladnih organizacij

Maja Ahac opozarja, da je od delovanja slovenskih nevladnih organizacij odvisno celo preživetje ljudi: “Govorimo o tem, da otroci v Burundiju ne bodo imeli hrane, da starši ne bodo mogli zaslužiti denarja, da otroci ne bodo mogli hoditi v šolo. Torej se bo krog revščine samo še poglabljal.”

Med pripravljanjem oddaje smo dobili potrditev, da sta ministrstvo za finance in ministrstvo za zunanje zadeve našli rešitev in da bodo sredstva za izvajanje mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektov nevladnih organizacij zagotovljena. Vsota, ki jo Slovenija namenja za mednarodno razvojno sodelovanje, se tako verjetno ne bo spustila še niže od 0,13 odstotka bruto družbenega proizvoda, kolikor znaša zdaj. Po mednarodnih zavezah bi morala znašati vsaj 0,33 odstotka.

Maja Ahac dodaja: “Slovenija ni otok sredi sveta, ki obstaja sam zase. Slovenija je del sveta in tako je odgovorna tudi za globalna vprašanja. Ravno sebičnost, da misliš samo nase in pri tem pozabiš na vse ostale, pripelje do takega položaja, v katerem smo danes.”

 Oddaja je nastala v okviru kampanje Tukaj sem Mirovnega inštituta .