Poslovne krivulje

E. J. Fagan: “Zahod namenja denar za pomoč, hkrati pa ga jemlje nazaj”

nigerija
Tržnica v Nigeriji
foto: International Institute of Tropical Agriculture

Afrika je celina številnih priložnosti. Tudi za slovensko gospodarstvo. Veleposlanik Afriške unije v Evropi Ajay Kumar Bramdeo ugotavlja, da v središče razvojnega sodelovanja že nekaj let vse bolj stopajo trgovinski odnosi.

“To je pripeljalo do povečane trgovinske izmenjave, ki je koristna za vse. V Afriki je zelo veliko priložnosti za Slovenijo. Slovenski zasebni sektor jih mora čim bolj izkoristiti, stopiti na trg in poiskati tržne niše.”

Dodaja, da se v številnih afriških državah krepi srednji razred, tako da je na trgu veliko prostora tudi za slovenske izdelke in tehnologijo. Za slovenske vlagatelje pa bi bili lahko zanimivi naravni viri, poceni delovna sila, zgrajena infrastruktura.

Ugandska veleposlanica Dinah Grace Akello meni, da je razvojna pomoč, kakršno smo poznali, stvar preteklosti. “Zdaj vabimo vlagatelje, naj ljudem ponudijo možnost zaposlitve, da bodo otroke lahko poslali v šolo in da si bodo lahko privoščili ustrezno zdravstveno oskrbo. Z investicijami boste ljudem v Afriki omogočili dohodek, sebi pa dobiček.”

Milijarde izginjajo z računovodskimi prevarami

Ob tem pa se odpirajo številna vprašanja. Ameriška organizacija Global Financial Integrity (GFI) v svojem poročilu ugotavlja, da je samo iz Ugande, Gane, Mozambika, Kenije in Tanzanije v zadnjih desetih letih z računovodskimi prevarami izginilo več kot 60 milijard dolarjev.

Te države prejemajo velikanske količine denarja v obliki razvojne pomoči, a še več ga je v teh letih iz njih nezakonito odteklo. Približno deset odstotkov vseh njihovih davčnih prihodkov. “Zahodne države namenjajo denar za pomoč, hkrati pa ga jemljejo nazaj. To je hinavsko,” pravi E. J. Fagan iz organizacije GFI.

Največ koristi od razvojne pomoči ima razviti svet. Gre za milijarde, ki jih kradejo ljudem, za spodbujanje korupcije in vseh mogočih oblik mednarodnega organiziranega kriminala, dodaja E. J. Fagan.

“Najhujša posledica je to, da zaviramo ta gospodarstva, saj bi sicer rasla veliko hitreje. Namen pomoči naj bi bil dati državam moč, da bodo zmožne same ustvarjati svoj trajnostni razvoj. Toda vse dokler bomo uporabljali računovodske prevare in ne bomo krepili njihovih domačih virov, bodo te države odvisne od pomoči, saj jim jemljemo veliko denarja.”

Verjamejo v prihodnost Afrike

Kljub nepredstavljivim razsežnostim prevar pri razvojnem sodelovanju in trgovanju z afriškimi državami, maroški veleposlanik Ali El Mhamdi meni, da se pri Afriki prevečkrat osredotočamo le na slabo stran.

“Seveda so navzoče tudi negativne plati. Obstajajo razvojni izzivi, obstaja mednarodni kriminal, trgovanje z ljudmi, toda v Maroku verjamemo v prihodnost Afrike. Tukaj je zelo veliko naravnih bogastev, ekonomski potencial je velikanski. Če bi vlagali v človeške vire in ekonomske potenciale, bi lahko sprožili velik razvoj na področjih znanosti, tehnologije, človekovih pravic, pravic žensk. Verjamem, da lahko sodelujemo in naredimo korak naprej.”

Oddaja je nastala v okviru kampanje Tukaj sem Mirovnega inštituta.