Frekvenca X

Denisovani – izumrli, a pustili DNK sled

Od novo odkrite vrste človečnjaka so našli le prstno kost in 2 zoba

5331058111_905edc48e2_o
Rekonstrukcija Denisovana na podlagi zapisa DNK
foto: TheoJunior

Ko je profesor Johann Carl Fuhlrott leta 1848 v dolini Neander v Nemčiji odkril okostje neandertalca je bila to prava senzacija. Spoznali smo, da nismo bili edina vrsta ljudi in da smo imeli bratrance, ki so nam bili neverjetno podobni, a so bili vseeno svoja vrsta.

Od takrat dalje so se neandertalci usidrali v naši kolektivni zavesti kot skrivnostni sorodniki, ki so pred 20.000 do 30.000 leti še bolj skrivnostno izginili z obličja planeta. In mnogi so se in se še danes sprašujejo, zakaj smo mi preživeli, medtem ko so oni izumrli. Že odkritje neandertalcev je bilo takšno presenečenje, da si znanstveniki verjetno niso nikoli mislili, da bi lahko obstajale tudi še druge vrste ljudi.

Zato si lahko predstavljate nejevero, ko je slavni švedski paleogenetik Svante Pääbo leta 2010 naredil genetsko analizo ostankov starodavne molekule DNK, ki jo je dobil iz majhnega koščka prstne kosti, ki jo je arheolog Michael Shunkov našel v jami v gorovju Altaj na meji med Rusijo in Mongolijo.

Prof. Pääbo je bil prepričan, da je kost pripadala neandertalcu, vendar je DNK analiza pokazala, da je v resnici pripadala neznani vrsti ljudi, ki so živeli do pred okrog 30.000 do 50.000 leti. Novo odkrito vrsto so poimenovali denisovani, po jami, kjer je bila odkrita kost. Raziskovalna skupnost je bila osupla in znanstveniki se zdaj trudijo izvedeti čim več o tej skrivnostni vrsti ljudi, za katero še do pred kratkim ni nihče niti slutil, da bi lahko obstajala.

Za zdaj nimajo na voljo veliko sledi in dokazov, saj so poleg tistega majhnega koščka prstne kosti našli samo še nekaj denisovanskih zob. Vendar so arheologi in paleogenetiki kljub temu uspeli izvedeti presenetljivo veliko o denisovanih. Ti starodavni ljudje niso živeli samo na območju današnje Sibirije, ampak so bili bolj razširjeni kot neandertalci in najbolj osupljivo od vsega – moderni ljudje, torej mi sami, nosimo v sebi delček njihove DNK, kar pomeni, da je nekoč v zgodovini verjetno prišlo do mešanja med denisovani in modernimi ljudmi.

Vsa ta razkritja je omogočil napredek v tehnologiji analize starodavne DNK, katere pionir je ravno prof. Pääbo. Čeprav se DNK s časom razgrajuje, je prof. Pääbo pred nekaj leti izumil in izpopolnil postopke, s katerimi je mogoče povrniti podatke, ki so zapisani v poškodovani in razgrajeni starodavni DNK. Preiskava denisovanske DNK je tako denimo pokazala, da so bili bolj podobni neandertalcem kot nam. – z njimi so si bili sestrska vrsta – in da so se od prednikov naše vrste odcepili pred okrog 600.000 leti. To pomeni, da so bili na svetu približno 400.000 let, preden so izumrli.

Za primerjavo, moderni človek je na svetu šele 200.000 let, kar pomeni da smo zelo mlada vrsta. Nadaljnje presenečenje je čakalo raziskovalce, ko so primerjali denisovanski genetski zapis z zapisom različnih etničnih skupin po svetu. Pri tem so odkrili, da imajo današnji Malezijci v sebi sledi denisovanske DNK. To pomeni, da je očitno prišlo do križanja med denisovani in predniki Malezijcev.

Preberi tudi transkript intervjuja v angleščini.

Vendar se je pri tem pojavilo vprašanje, kako so lahko bili denisovani prisotni na Maleziji, ki je na tisoče kilometrov stran od Sibirije, kjer so prvotno našli njihove ostanke. Najbolj preprost odgovor je ta, da so denisovani prepotovali ogromna področja osrednje Azije in tudi prečkali morje in prišli do Indonezije in Filipinov. To pomeni, da so bili mogoče celo morjeplovci in navigatorji.

Glede na to, da so raziskovalci do zdaj odkrili le majhno kost in nekaj zob denisovanov, so o njih izvedeli presenetljivo veliko. Seveda pa se bodo morali arheologi zdaj potruditi in najti celotno denisovansko okostje, če bomo želeli izvedeti kaj več o tem, kako so bili v resnici videti. Že zdaj pa znanstveniki sumijo, da so bili denisovani podobno robustni in močni kot njihova sestrska vrsta neandertalci.

Zanimivo je tudi vprašanje, kako pametni so bili in če so bili na podobni stopnji razvoja kot naši tedanji predniki. Prav tako ostaja neodgovorjeno, zakaj so po skoraj pol milijona let obstoja nenadoma izginili s planeta, tako kot neandertalci. Če je to doletelo že dve naši bratranski vrsti, ali potem tudi nas nekoč čaka enaka usoda?

Zdaj torej vemo, da je bil svet pred nekaj deset tisoč leti zelo pester in raznolik in da so po njem hodile vsaj tri človeške vrste, od katerih smo danes ostali samo mi. Mogoče nam je lahko to v poduk, da le nismo tako večni in vsemogočni, kot si včasih domišljamo.

Intervju – dr. Bence Viola

Profesor dr. Bence Viola, za Neandertalce vemo že dolgo, skrivnostni Denisovani pa so bili odkriti šele pred nedavnim. Kakšne dokaze imamo, da so res obstajali, so ti dokazi zanesljivi?

Denisovane poznamo na podlagi le enega najdišča, jame v ruskem Altaju. Tam smo našli le eno prstno kost in 2 zoba. Zdi se, da to ni veliko, a že če pogledate zobe, so bistveno drugačni kot pri Neandertalcu ali sodobnemu človeku. So primitivni kot zobje izpred dveh milijonov let, a ti so, presenetljivo, stari le 50.000 let. Še pomembnejši dokaz je DNK. Z novimi metodami za odkrivanje genskega zapisa smo razbrali, da so se Denisovani razlikovali od sodobnega človeka. Od njega so se ločili morda pred 300.000 leti, pred 50.000 leti pa še od Neandertalcev. Gre za Azijsko vejo družine Neandertalcev. Zanimivo je, da lahko na podlagi DNK lahko pogledamo, kako so povezani z sodobnim človekom.

Če se ustavimo pri geografiji vrste, na katerih ozemljih so živeli in kakšen je bil njihov videz?

Imamo le fosile iz jame v Altaju, a na podlagi molekule DNK verjamemo, da so bili bistveno bolj razširjeni. Dokaze vidimo pri ljudeh, ki živijo v Melaneziji, Avstraliji, na Papua Novi Gvineji in delu Indonezije. Tam so ljudje del DNK-ja dobili od Denisovanov, kar pa ne velja za prebivalce osrednje Azije. Menimo torej, da so predniki Indonezijcev, Avstralcev in prebivalcev Nove Gvineje srečali Denisovane, čeprav smo jih našli le v Denisovi jami. Kakšnega videza so bili, je dobro vprašanje, saj imamo le dva zoba. Zobje so bili veliki in nenavadni, a to je bolj ali manj vse, kar vemo o njihovem videzu.

Primerjave s človekom so slikovite. V čem so se Denisovani razlikovali od sodobnih ljudi in neandertalcev?

Največja razlika, ki jo vidim kot nekdo, ki raziskuje fosile, je oblika in velikost zob. Veliko več ne vemo. Razlika v genskem zapisu pa nam pravi, da so se od sodobnega človeka in Neandertalca odcepili že zelo zgodaj.

Kako napredni so bili – so bili pametni in izdelovali orodja?

Zagotovo so uporabljali orodja. A problem je, da je najdišče zelo kompleksno. Kmalu potem, ko so v jami živeli Denisovani, so se tam grebli mesojedci in hijene. Zato je veliko fosilnih ostankov zmešanih. Ostanke Denisovanov in Neandertalcev smo našli na istih krajih. Našli smo orodje iz kosti in kamna, a ne vemo, kdo ga je izdeloval. Nekaj orodja so zagotovo izdelali Denisovani, a ne vsega. So ostalo orodje naredili Neandertalci? Ali pa je nekaj najdenega orodja naredil sodobni človek? Denisovani so zagotovo izdelovali kamnito orodje, a ne vemo, kakšno.

Kako pa znanost razloži njihovo izginotje? Zakaj so izumrli?

Po svoje niso izginili, saj še vedno živijo v sodobnem človeku v Avstraliji in Melaneziji. Ti imajo dobre 3 % DNA zapisa Denisovanov. Eden izmed dejavnikov za izumrtje je bilo gotovo podnebje. Vemo, da je sodoben človek vsaj enkrat izginil iz severne Azije. Prvi ljudje, ki so prišli na tisto območje, nimajo ničesar s populacijo, ki tam živi zdaj. Gre za relativno težavno podnebje in v ledeni dobi je bilo premrzlo, da bi preživeli. Tu je še boj za preživetje z našimi predniki. Vemo, da sta Neandertalec in sodobni človek sobivala v Evropi približno 5.000 do 10.000 let. Verjetno je bilo v Sibiriji podobno z Neandertalcem, sodobnim človekom in Denisovanom. Že zelo majhna razlika v telesnih lastnostih je dovolj za prevlado. Statistični modeli kažejo, da če si telesno boljši le za odstotek, bo preživelo odstotek več potomcev v vsaki generaciji. 100 generacij v 300 letih je nato dovolj, da izpodrineš tekmece.

Ali je mogoče, da so obstajali še kakšni predniki, za katere tudi ne vemo?

Po vsej verjetnosti, da. Če vzamemo za primer Afriko, kjer je dokumentiranje fosilov pomanjkljivo, dejansko nimamo nikakršnih človeških fosilov, ki so starejši od 10.000 let. Domnevamo, da so obstajali moderni ljudje v južni Afriki pred približno 12.000 leti. Vemo, da so bili prisotni v vzhodni Afriki pred približno 200.000 leti, a genske sledi današnjih Afričanov kažejo, da imajo nekaj arhaične DNK, ki so jo prejeli od druge afriške populacije. Opazujemo lahko le njihove sledi v DNK, vendar jih še nismo našli. Zanima nas, ali jih bomo sploh kdaj našli.