Brez predrte zračnice!

Ajda: "Ko sem prispela v Turčijo sem se počutila prav olimpijsko!"

Vsakodnevna Ajdina rutina.
foto: Ajda Flašker

Ajda Flašker je že izkušena popotnica, zato sama tudi prizna, da se za pravi kolesarski ultramaraton ni veliko pripravljala. Sicer pa od tekmovalke v orientacijskem teku, mogoče tega tudi ne bi pričakovali. Tudi od ideje do dneva odhoda ni minilo veliko časa. Kolo je opremila s potovalnimi torbami, nekaj tehničnimi pripomočki in se podala po stranskih slovenskih cestah najprej proti Istri.

Na 3500 kilometrov dolgo pot do Istanbula se je podala v jesenskem času, ko je bilo ob jadranski obali še prijetno toplo, v grških hribovjih pa so jo pričakala tudi že pobeljena pobočja.

“Včasih sem se zbudila z mavrico nad zalivom, spet drugič me je pregnala burja.”

Ajda3Ajda zatrjuje, da je bila ves čas deležna prijaznih domačinov. Čeprav se je na pot podala sama, so ji  delali družbo še drugi kolesarji, s katerimi je potem skupaj potovala kakšen dan ali dva. Po večdnevnem počitku v Tirani in nato še v Atenah, jo je, kot pravi sama, čakal en izmed težjih odsekov poti. Solunski klanec. “Mislim, da sem speljala vse klance, tukaj pa priznam, da sem morala malo tudi sestopiti s kolesa,” dodaja Anja.

Po dveh mesecih je prispela v Istanbul. Njeni izračuni pravijo, da je povprečno prevozila 80 kilometrov na dan, spomni pa se, da jih je največ v enem dnevu naredila 160. Na poti je morala kar dvakrat zamenjati zadnje kolo, ki se je pod težo prtljage sesedlo. Niti enkrat pa se ji ni predrla zračnica.