Borut Golob s črnim humorjem nad tegobe življenja

"Krivec, da živimo v svetu, v kakršnem živimo, je kapitalizem kot produkcijski način - protisloven, da bolj ne bi mogel biti.”

Pisatelj Borut Golob v studiu.

Pisatelj Borut Golob se je leta 1973 rodil v delavski družini, odraščal ob babici v Kranju, kasneje delal v proizvodnji, na filozofski fakulteti prišel do absolventskega staža, se vrnil na začetek študija in diplomiral iz novinarstva.

Zdaj mu na Poljskem samoplačniško prevajajo drugi roman  Raclette. S tem in z lahkotnejšim prvencem Smreka bukev lipa križ, domačijsko povestjo s srečnim koncem, je bil nominiran za nagrado kresnik. Skozi življenje se prebija z obsedenim branjem in s trpkim, črnim humorjem.

Vem, kakšno je lahko življenje …

“Vem, kako hudo in grdo je lahko … nisem niti odraščal v nekih idealnih razmerah, kvečjemu obratno. Ampak hec je v tem, da če ti izvedeš tragedijo – joj, kako je hudo, joj, kako je grozno in vse take zadeve, ja potem pač imaš takšno življenje. Lahko se pa zavedaš, kakšno je življenje, pa poskušaš potegniti iz tega vsaj nekaj … nekaj takega, da je fajn. In recimo komedija, humor sta fina, ker ti dajeta distanco, ki je inteligentna distanca, obenem pa distanca, ki ti lahko daje preživetje v smislu, da ne potrebuješ nobenega trapastega priročnika za samopomoč, ker ga dejansko ne rabiš, ker še nikomur ni pomagal.”

Golob pravi, da so v literarnem smislu s komedijo pri nas težave, ker je nezaželena – ni kanonizirana, ni enakovredna kanonu, ki je tragedija.

Je redoljuben človek, ki ima rad pospravljeno stanovanje. Ta lastnost pa se odraža tudi pri njegovem delu. “Zelo sem zadovoljen, če mi uspe napisati dva stavka.” Literaturo sicer razume kot delo, garanje, pri čemer dobrih 99 odstotkov časa pomeni branje obstoječih del.

Raclette, roman o ideologiji

V predlani izdanem romanu Raclette s pomočjo enega dneva – v vse bolj skrhanem razmerju nekega para – kritično pretresa new-age, industrijo mednarodnih človekoljubnih organizacij, neoliberalizem.

“Takrat, ko trge prepustiš same sebi, zblaznijo. In to se je zgodilo po celem svetu. Seveda je pa v Sloveniji popularno govoriti o pajdaškem kapitalizmu in o stricih iz ozadja. Ampak dejstvo je, da to ni nič nenavadnega, da je to, kar se je zgodilo pri nas, popolnoma enako kot pa kjerkoli drugje. Je pa seveda fino potem ljudi futrati z ideologijo, da jih odvrneš od dejanskega problema … glavni krivec, da danes živimo v svetu, v kakršnem živimo, pa je kapitalizem kot produkcijski način, ki je protisloven, da bolj ne bi mogel biti.”

Motiv kapitalizma je izključno dobiček

Meni, da bi bilo danes smiselno razmišljati o skrajševanju delovnega časa. “Če zdajle rečem, da je treba delovni čas čimprej skrajšati na šest ur, bodo rekli, ta je zblaznel, ta je nor, kaj pa govori?! Ravno tako kot v 19. stoletju, ko so imeli 16-urni delavnik in so se borili za osemurnega. In takrat so tudi rekli, ta, ki se za to bori, je pa zblaznel. Saj ni res! Samo novost je, pač poskušaš razumeti, kaj se je zgodilo.”

Nadaljuje, da za sedem milijard ljudi na tem planetu dela pač ni. “In če ti veš, da imamo zdajle v Sloveniji 120.000 brezposelnih, tisti, ki delajo, morajo pa crknit na delovnem mestu, potem ta logika ne zdrži, se strinjamo? Zakaj pa obstaja? Iz obupno enostavnega razloga – ker moramo vedeti, kaj je motiv kapitalizma. Motiv kapitalizma je izključno maksimalizacija profita. In zato je pač interes kapitala, da stvari ostanejo takšne kot so. Ampak seveda ne bodo.”

Glasba, ki jo je izbral Borut Golob:

Velvet Underground & Nico – Sunday Morning
Morphine – Thursday
Savages – Shut Up