Frekvenca X

Fx: Savant – nenavadni briljantni um

Daniel Tammet
Daniel Tammet ima izjemne računske sposobnosti. Pravi, da imajo števila zanj barve in oblike.
foto: Lawrence Wang
Daniel Tammet

Daniel Tammet ima izjemne računske sposobnosti. Pravi, da imajo števila zanj barve in oblike.

Laurence Kim Peek je znal na pamet več kot 12.000 knjig, obenem pa tudi vse poštne številke, številke cest in televizijske postaje v ZDA. Še bolj neverjetno pa je to, da so bili ob rojstvu njegovi možgani poškodovani. Imel je težave z vzpostavljanjem odnosov, ni si znal zapeti srajce in imel je podpovprečen inteligenčni kvocient. Kljub temu je lahko povprečno knjigo prebral v dobri uri in si pri tem zapomnil celotno vsebino.

Peek je bil eden najbolj slavnih savantov oziroma čudaških genijev svojega časa in je bil navdih za junaka v znanem filmu Rain man, kjer ga je odigral Dustin Hoffman. Savanti že stoletja burijo človeško domišljijo in zbujajo nejevero, znanstveniki pa se praskajo po glavi, medtem ko se trudijo, da bi pojasnili enega od najbolj nenavadnih pojavov človeškega uma.

Po definiciji so savanti ljudje, ki imajo resne mentalne pomanjkljivosti, kot je denimo avtizem, obenem pa izkazujejo izjemne in genialne umske sposobnosti, ki so daleč nadpovprečne in včasih delujejo prav magično. Najbolj dramatični primeri savantov vključujejo posameznike, ki imajo nizek inteligenčni kvocient, hkrati pa so na določenem področju, kot so matematika, risanje, spomin ali glasba, izredno nadarjeni.

Eden najbolj znanih glasbenih savantov je bil »Slepi Tom«, ki je živel v 19. stoletju in so ga razglasili za osmo čudo sveta. Čeprav ni znal izreči več kot 100 besed, je brezhibno igral na klavir, pri čemer je znal na pamet več kot 7000 skladb. Savanti so zelo redki. Domnevajo, da ima sindrom savanta eden izmed 10. avtistov in eden izmed 2000 ljudi z možgansko poškodbo, pri čemer se lahko njihove sposobnosti zelo razlikujejo – od rahlo genialnih do astronomsko genialnih.

Strokovnjaki menijo, da je trenutno na svetu samo kakšnih 50 t. i. megasavantov, kot sta bila Kim Peek in Slepi Tom. Čeprav se savanti večinoma že rodijo takšni, pa lahko ljudje postanejo savanti tudi pozneje v življenju, po navadi zaradi možganske bolezni ali poškodbe. Številni vidiki tega sindroma ostajajo skrivnost in trenutno ne obstaja nobena teorija, ki bi lahko zadovoljivo pojasnila izjemen um savantov.

Kljub temu pa so nevroznanstveniki v zadnjih nekaj letih naredili pri razumevanju njihovih sposobnosti korak naprej. Poleg tega novejša odkritja, da se sindrom savanta lahko nenadno pojavi pri ljudeh, ki imajo določeno obliko demence, kažejo na vznemirljivo možnost, da vsi v sebi skrivamo košček genialnosti, čeprav se glede tega med znanstveniki mnenja razhajajo.

Raziskave tudi kažejo, da savanti niso tako temeljno različni od drugih ljudi, kot so včasih mislili in da so njihove skoraj nadnaravne sposobnosti tudi plod vseživljenjske obsesivne vaje. To pomeni, da bi mogoče lahko marsikdo od nas pridobil podobne sposobnosti, če bi le imel motivacijo za nenehno vajo in izpopolnjevanje.

Sposobnosti savantov so povezane z njihovim izjemnim spominom, ki je obsežen in osredotočen, vendar pa je ozek in pogosto ni povezan z razumevanjem. Tako je nek deček, ki je bil savant, lahko na pamet recitiral enciklopedijo Zgodovina in zaton Rimskega imperija, vendar ni razumel čisto nič od tega, kar je recitiral.

Raziskovalci tudi sumijo, da so sposobnosti savantov nekako povezane z levo možgansko poloblo in da imajo posebno sposobnost, da opazijo podrobnosti, ki jih navadni ljudje izpustimo. Kljub takšnim in drugačnim raziskavam pa ostaja izvor genialnosti pri savantih skrivnost in delovanje njihovega uma neznano. Kot si je denimo težko predstavljati svet Daniela Tammeta, ki lahko recitira število pi na 22500 decimalk natančno in govori deset jezikov, med drugim islandskega, ki se ga je naučil v tednu dni.

Tammet pravi, da ima v njegovi glavi vsaka številka svojo edinstveno obliko, barvo, teksturo in občutek. Tako se mu zdi število 289 še posebej grdo, 333 zelo simpatično in pi zelo lepo. Vsekakor bodo savanti v prihodnosti še naprej zbujali čudenje in razpihovali domišljijo. Mogoče pa se v vsakem izmed nas res skrivajo umske sposobnosti, o katerih si drznemo le sanjati.

V zadnjih letih so raziskovalci odkrili, da nekateri pacienti, ki trpijo za t.i. frontotemporalno demenco, nenadoma razvijejo sposobnost prelepega risanja ali slikanja, čeprav pred tem nikoli niso nakazovali tega talenta. Povedano na kratko so s tem, ko jih je v primež zagrabila demenca na drugi strani postali risarski savanti. Tako moški ali ženske v poznih petdesetih ali šestdesetih naenkrat začnejo risati prelepe podobe pokrajin, živali ali ljudi, obenem pa so dementni.

Raziskave, v katerih so slikali možgane teh pacientov, so pokazale, da imajo pogosto poškodbe na levi strani možganov, kar krepi teorijo, da se savantske sposobnosti mogoče pojavijo kot kompenzacija poškodbe leve strani možganov, ko naloge poškodovane leve polovice prevzame desna možganska hemisfera. Morda pa je res, da imamo vsi v sebi skritega savanta.

— INTERVJU —

Prof. dr. Darrold A. Treffort je psihiater, ki sindrom savantov raziskuje že več kot 40 let. Je avtor knjig Neverjetni ljudje: razumevanje sindroma savantov ter Otok genijev: bogati um avtističnih, rojenih in nenadnih Savantov.

Profesor Darold Treffert, kaj vas najbolj fascinira glede savantov?

Ko sem srečal prvega savanta, pred več kot petdesetimi leti, me je osupnil kontrast med njihovimi sposobnostmi in hibami. Pomislil sem, da imamo morda vsi v sebi skriti potencial. Povedano drugače: če ima lahko oseba, ki je duševno prizadeta, hkrati tako izjemne sposobnosti, se lahko vprašamo, kaj to potem pove o nas, ki duševnih motenj nimamo. Mogoče so izjemne sposobnosti skrite globoko v nas. Tako sem od samega začetka fasciniran glede soobstoja pomankljivosti in sposobnosti. Mislim, da ima to zanimive posledice za potencial, ki je morda skrit v nas vseh.

Katere najbolj ekstremne primere savantov poznate?

Odvisno, o katerih sposobnostih govorimo. Če govorimo o glasbi, je to Leslie Lemke, ki živi tukaj v Wisconsinu. Že kot otrok je kazal izjemne glasbene sposobnosti, čeprav je slep in se ni nikoli učil glasbe. Ne le, da igra, tudi poje in sklada, njegov repertoar pa obsega na tisoče skladb. Če govorimo o spominu, je to nedvomno Kim Peek, ki je bil inspiracija za film Rain man. Jaz temu rečem Mount Everestovski spomin. Zapomnil si je dobesedno na tisoče knjig, vključno s številkami strani in imel neverjeten priklic dejstev. V kasnejšem življenju je dejstva tudi smiselno povezoval, podobno kot Google. Na področju slikarstva pa je neverjetenl Stephen Wiltshire iz Londona. Po kratkem preletu mesta s helikopterjem, nad New Yorkom ali Londonom, lahko v dveh dneh nariše zelo podrobno sliko mesta, od okna do okna, od opeke do opeke. Če to sliko prekrijete z digitalno fotografijo zgradb, je ujemanje popolnoma natančno. Torej, odvisno je od sposobnosti, kdo je najbolj čudežen savant.

Zakaj pa imajo savanti toliko boljše sposobnosti? Ali je pravilna trditev, da gre za neko vrsto okvare možganov?

Da, to je neke vrste možganska okvare. Ko je poškodavan del možanov, najpogosteje v levi polovici, se poveže z nedotaknjenim tkivom v sosednjem delu. Zgodi se nekakšna rekonfiguracija tega dela, kar obudi skriti potencial, bodisi umetniški ali matematični. Zgodi se torej troje: vpoklic, rekonfiguracija in sprostitev skritega potenciala. To velja za rojene savante in tiste, ki to postanejo kasneje v življenju. Slednji so posamezniki, ki so imeli poškodbo glave ali demenco in so nove genialne sposobnosti šele pridobili. Pred tem niso bili ne umetniki, ne briljantneži, torej drži, če rečemo, da je sindrom savanta posledica možganske poškodbe in kompenzacije z nepoškodovanim delom možganov.

Česa nas savanti naučijo glede naših možganov, kako delujejo oziroma ne delujejo?

Naučijo nas, da imamo vsi v sebi skrit oziroma zakopan potencial. Večina nas uporablja utečene možganske procese, ker nam dobro služijo: zaporedno logično razmišljanje in reševanje problemov, kar se dogaja v levi polovici možgan. Desna polovica pa ima kreativne sposobnosti in je vpletena v glasbo ter matematiko in to na nezavedni ravni. V tej hemisferi je naš skriti potencial. Savanti, ki to postanejo po poškodbi glave, kažejo na to, da imamo vsi v sebi takšne sposobnosti. Zdaj je seveda velik izziv, kako priti do njega ne da bi morali utrpeti poškodbo glave. Ena od stvari, ki me pri savantih navduši, je, da vedo stvari, ki se jih niso nikoli učili. Instiktivno poznajo pravila glasbe ali matematike. Profesionalni glasbeniki to potrjujejo in pravijo, da te osebe znajo, kar so se oni učili vse življenje. Ena možnost, da imajo takšne sposobnosti, je, da so jih podedovali. Naučeni smo, da podedujemo barvo oči in las ter nekatere osebnostne lastnosti, savanti pa nas učijo, da morda podedujemo tudi znanje. In to znanje je shranjeno v možganih.

Še eno vprašanje, dr. Treffert. Ali obstoj savantov torej pomeni, da mi vsi posedujemo neverjetne mentalne sposobnosti in talente, le da jih ne znamo uporabljati?

Da. Ne trdim, da smo vsi majhni Mozarti ali Picassoji. Talent, tudi če je bil podedovan, je porazdeljen po običajni Bellovi krivulji. Nekateri bodo zelo uspešni v glasbi, drugi pa ne. Prepričan pa sem, da je potencial v nas vseh. Začeli ste z vprašanjem, kaj me najbolj fascinira glede savantov. Odkar sem srečal prvega savanta, je to možnost neodkritega potenciala v nas vseh.