Aktualno

Dostopnost bralne kulture za osebe z motnjami branja

KNJIGA
Knjige
foto: Bobo
Foto: Bobo

Foto: Bobo

S pomočjo treh strokovnjakinj smo osvetlili težave in nepotrebna izključevanja oseb z motnjami branja, ki jih lahko vsakodnevno zasledimo na številnih področjih in v različnih situacijah.

Dr. Marija Kavkler s Pedagoške fakultete v Ljubljani je pojasnila, da je tako v svetovnem kot slovenskem merilu dislektikov približno 10 odstotkov izmed vsega prebivalstva. Potolažila nas je, da je domneva o čedalje večji razširjenosti  bralne motnje med našimi otroci napačna.

V minulih desetletjih smo namreč terminološko uporabljali drug, nemški izraz  legastenija, zdaj pa je modernejši bolj angleško prilagojeni izraz disleksija – odtod napačen vtis. Njena kolegica in sočlanica pri Društvu Bravo, dr. Milena Košak Babuder, je poudarila opazno vlogo, ki jo med dislektičnimi otroci odigrava dejstvo, da izhajajo iz revnejšega okolja.

Kriza se torej  kaže deloma tudi na tem področju. Sicer so moderna dognanja uspela natanko doreči tudi  navidez  drobne tehnične izboljšave, ki dislektičnim olajšujejo  branje in pisanje, kot je naprimer  drugačna barvna podlaga besedila, drugačne oblike črk ipd.

Dr.Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo pa je navrgla nekaj nepotrebnih  kratkih stikov  med odjemalci knjižničnega gradiva in splošnimi in posebnimi knjižnicami. Izrazila je tudi upanje, da bo izključevanja in omalovaževanja sposobnosti  oseb z bralnimi motnjami  in drugimi težavami tudi v Sloveniji po novem vse manj, saj smo, kot je pristavila, vsi ljudje samo začasno nehendikepirani.