Kje pa vas čevelj žuli

Vohuni zdaj!

Orwelova metafora velikega brata je stvar preteklosti

(Foto: Bobo)
(Foto: Bobo)

“Vohuni zdaj! Imej nadzor nad vsakim mobitelom. Snemaj klice, beri SMS-e, pošto, ugotovi GPS lokacijo …”

Taka in podobna sporočila vas ob slikah prestrašenih obrazov bombardirajo z ene izmed spletnih strani, ki ponujajo naprave za vohunjenje.

Oglašujejo posebne pakete za sledenje zaposlenim, bližnjim in tudi tistim, ki vam morda niso tako blizu. Prodaja take opreme je popolnoma zakonita – kako pa je z njeno uporabo?

Obiskali smo trgovca z “vohunsko opremo” in urad informacijske pooblaščenke, se pogovorili z detektivom, tržnim inšpektorjem, profesorjem in tudi psihiatrinjo.

Kot poudarja dr. Aleš Završnik je danes veliko bolj razpršen kot včasih.

“Danes nas očitno nadzorujejo ‘mali bratranci’ ali ‘mali bratci’. V teoriji je Orwellova metafora ‘velikega brata’ nekaj kar opisuje preteklo dogajanje v 20. stoletju. V 21. stoletju pa imamo ‘korenikast nadzor’, ki vznika na različnih mestih, kjer ga porežemo, ponovno vznikne.”

Pri trgovcu z vohunsko opremo

Kako je pri nas vzniknila spletna prodaja naprav za prikrit nadzor, smo preverili pri spletnem prodajalcu ‘vohunske opreme’ Mihi Pečku. Samostojni podjetnik pravi, da mu ni vedno najbolj všeč, kaj z opremo počnejo njegove stranke, a se s tem ne obremenjuje.

“Ni mi všeč, da posegajo v take prostore, kot so garderobne omarice in toaletni prostori. Ampak se ne zapletam v pogovor z njimi, jaz jim samo predstavim izdelke.”

Katja Zabukovec Kerin iz društva za nenasilno komunikacijo opisuje, kako prikrit nadzor doživljajo žrtve nasilja.

“Ženske pogosto poročajo o tem, da njihovi partnerji nekako izvejo, kaj se pogovarjajo po telefonu, kaj govorijo, ko so v avtomobilu, tudi če niso na telefonu, mnoge med njimi pa so že našle majhne kamere, nastavljene predvsem v spalne prostore.”

Žrtve nasilja se zaradi tega počutijo strašno nemočne, ker ne vejo kje in s kom lahko sploh govorijo, še dodaja Zabukovec Kerin.

“Nadzor je prevelik in s tem, ko se reklamira prodaja podobnih pripomočkov, se daje ljudem občutek, da je povsem primerno, če s takimi pripomočki vstopamo v intimo naših partnerjev.”

Lično uro s skrito kamero je mogoče kupiti za slabih 200 evrov.

Lično uro s skrito kamero je mogoče kupiti za slabih 200 evrov.

Seveda to ni prav, a je takšno opremo, ki jo je zelo težko izslediti, povsem legalno prodajati. Tržni inšpektor mag. Viljem Muzek pravi, da zakon nikjer ne izpostavlja, da te opreme ne bi bilo mogoče dati na tržišče.

“Za nas je pomembno to, da je izdelek ustrezno označen.”

A takšne naprave je zelo težko izslediti, so pa cenovno zelo dostopne. Prodaja narašča. Na spletu se oglašuje tudi oprema za nezakonit nadzor zaposlenih.

Namestnik informacijske pooblaščenke mag. Andrej Tomšič prav, da gre za vprašanje zasebnosti na delovnem mestu, pa tudi pravico do komunikacijske zasebnosti.

Brez vseh težav jo lahko kupi vsak, ki si želi nadzorovati, čeprav je ne smejo uporabljati niti detektivi. Predsednik detektivske zbornice Janko Trivunović pravi, da lahko uporabljajo le diktafon in fotoaparat.

Morda bi v zaostrenih gospodarskih razmerah lahko razumeli tudi delodajalce, ki želijo tudi z vsemi možnimi oblikami nadzora najti pot iz krize po izkušnjah na uradu informacijske pooblaščenke, so težave največkrat v vodenju in upravljanju. Tomšič opiše izkušnje direktorjev, ki točno vedo, kdo od zaposlenih mora kaj narediti v določenem času, in zato nimajo nobenih potreb po nadzoru s tehnologijo.

Vohunjenje in patologija

Pretirana želja po nadzoru in motiv za nakup “vohunske opreme” sta lahko tudi patološka. Vodja centra za izvenbolnišnično psihiatrijo Psihiatrične klinike Ljubljana asist. Arijana Turčin, ki sicer svari pred pretirano psihiatrizacijo družbe, pravi, da je zanimanje za nakup ‘vohunske opreme’ lahko tudi rezultat psihičnih motenj.

“Seveda je takrat potreben razgovor in pregled take osebe, da lahko sploh to okaraktiziramo kot patološko vedenje oziroma rezultat nekih bolnih procesov v njegovih možganih. Interes za take izdelke lahko srečamo tudi pri osebah, ki so infantilnega karakterja, ki se s tem potem želijo postavljati v družbi.”

Psihiatrinja opozarja, da je dobro biti previden, ne pa tudi paranoiden. Seveda pa je interes za nakup ‘vohunske opreme’ lahko rezultat tudi negotovosti in slabe samopodobe take osebe. Dr. Arijana Turčin pravi, da dokler bodo takšni  izdelki na voljo, jih bodo potrošniki tudi kupovali.