Reakcija

“Kako naj se mladi naučijo demokracije?”

Država, zastava, mladi, otroci, demokracija
Slovenija, Pokljuka, 20.12.2009, 20. December 2009 Otroka s slovenskima zastavama v rokah pred zacetkom moske in zenske zasledovalne tekme za svetovni pokal v biatlonu. Biatlon, […]
foto: Bobo

foto: Bobo

Ste opazili, da je v slovenski družbi znova veliko govora o domoljubju, kaj je tisto “pravo” domoljubje, kdo je bolj domoljuben, tisti, ki se je udeležil Festivala domoljubne pesmi, ali tisti, ki demonstrirajo na ulicah? Zakaj tisti, ki ob Dnevu državnosti pred svoja vrata izobesijo državno zastavo, veljajo že skoraj za nacionaliste, in zakaj na drugi strani vladajoča stranka demonstrante označi za zombije?

In dalje. Kako ob vsem tem v otroku vzbuditi čustvo domoljubja ter kdo je za to sploh pristojen, starši ali šola? Namen učnega predmeta državljanska in domovinska vzgoja ter etika, ki se ga v devetletki učijo učenci 7. in 8. razredov, naj bi bil predvsem opremiti mlade generacije z znanjem, s katerim se bodo lahko odločali na volitvah in bili kot del civilne družbe kritični do vladajoče oblasti. A v praksi imajo profesorji kar nekaj težav s poučevanjem tega predmeta, med drugim zato, ker sploh nimajo ustreznega učbenika.

Foto: Bobo

Mladi pojmujejo domoljubje kot spoštljiv odnos do slovenskega jezika

Slovenska mladina glede na nedavno opravljeno mednarodno raziskavo, v kateri je sodelovalo 30 držav, sorazmerno dobro, celo nadpovprečno dobro razume pojme, ki so vezani na pojme demokracije, človekovih pravic ipd., nam je pojasnil urednik učbenika Državljanska in domovinska vzgoja ter etika Janez Justin.

V sklopu FDV-ja pa je še eno zanimivo raziskavo med osnovnošolci in srednješolci, glede njihovega pojmovanja domoljubja in stopnjo zaupanja v državne institucije, izvedel profesor Vladimir Prebilič. Rezultati so pokazali, da mladi domoljubje pojmujejo kot spoštljiv odnos do slovenskega jezika, spoštovanja Ustave in zakonov ter nesramovanje domovine. Manj pomembno pa jim je pri definiranju domoljubja poznavanje zgodovine države, besedilo himne in razobešanje zastave ob državnih praznikih, vdanost domovini in branjenje domovine.

Manj zaupanja v politiko, več v vojsko in šolstvo

Kako pa je z zaupanjem v državne institucije med mladimi? Glede na omenjeno raziskavo imajo najmanj zaupanja v politične stranke, vlado in parlament. Največ zaupanja pa imajo v Slovensko vojsko, šolstvo in varuha človekovih pravic.

Državljanska in domovinska vzgoja ter etika je predmet, ki ga učitelji v osnovnih šolah poučujejo že nekaj let, je z menjavo vladajoče politike večinoma spreminjal le naslov, a počasi tudi vsebino. Tako se je iz družbenomoralne vzgoje v 80. letih prejšnjega stoletja preimenoval v Etiko in družbo, nato v Državljansko vzgojo in etiko, danes pa ga učenci 7. in 8. razredov devetletke poznajo pod nazivom Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Učenci tako spoznajo, kaj so to človekove pravice in svoboščine, etična in moralna pravila, kaj je to demokracija, tržno gospodarstvo pa vse do politične ureditve v Republiki Sloveniji.

foto: Bobo

Mario Galunič: “Mladi na demonstracijah imajo veliko zveze z domoljubjem

Voditelj televizijske oddaje Moja Slovenija Mario Galunič meni, da je domoljubje čustvo “in čustvo učiti se mi zdi nepredstavljivo težka naloga. Vidim, da nekateri predvsem mladi nimajo skoraj nič tega v sebi. Ne vem, mogoče je to tudi povezano z leti, se mi zdi, da ja, da se z leti kopiči doza domoljubja, ker se pač tukaj počutimo varne in nam je z leti to bolj pomembno. Se pa bojim, da učiteljem ni lahko z mularijo.” Ob tem dodaja, da mladim generacijam vendarle ni tako vseeno, kot se zdi na prvi pogled: “Jaz vidim pri teh demonstracijah veliko mladih obrazov, ki govorijo zelo pametne stvari, in vidim, da vse  to kar govorijo, ima veliko zveze z domoljubjem, če bi jim bilo vseeno, bi bili doma za svojim računalnikom ali telefonom in govorili neumnosti, a temu ni tako. ”

“Otroci že težko razumejo, kaj je to pojem demokracija”

Ne samo, da učiteljem “ni lahko z mularijo”, kar nekaj preglavic jim povzroča sam predmet, ki mu na teden namenijo eno šolsko uro. Predmet lahko poučujejo profesorji, ki učijo ali zgodovino, geografijo, politologijo, sociologijo, filozofijo in celo teologijo. Profesorico geografije, ki uči na eni izmed slovenskih osnovnih šol, smo povprašali, s kakšnimi težavami se spopada pri poučevanju omenjenega predmeta:

Težave so predvsem, ker je sprememba učnega načrta prišla na hitro in ker je sprememba velika. Pripomočki za pouk, recimo učbenik in delovni zvezek zamujata pri izdaji. Sami si težko pripravljamo materiale iz tedna v teden, ker tudi sami nismo dovolj usposobljeni za poučevanje. Naša strokovna znanja s tega področja so zagotovo pomanjkljiva, seminarjev konkretnih ni oziroma so le posamezni izseki iz poglavij. O vsem se moramo podučiti sami, vsebine pa so za to starost zahtevne. Predmet bi bil boljši za starejše učence, 8. in 9. razreda, ti pa so le še majhni. Otroci že težko razumejo, kaj je to pojem demokracija.”

Poučevanje predmeta je tako prepuščeno interpretaciji profesorja, ki mora gradivo, kot je dejala sogovornica, “izbrskati iz dnevnega časopisja, oddaj“, za kar porabijo več ura. Učenje domoljubja je po njenem mnenju stvar družine, zato “ne pomaga, če mi to v šoli na papir napišemo in učenci to nalepijo v zvezek. To ni način.”

Slovenija, moja dežela

A ravno idejo, da učenci “nekaj na papir napišejo in v zvezek nalepijo”, je imel župan občine Kočevje in profesor na katedri za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Vladimir Prebilič. Namen brošure Slovenija, moja domovina, ki je sicer namenjena vsem prvošolčkom devetletke, v njej pa so na slikovit način zbrani podatki o Republiki Sloveniji, je predvsem ta, “da se otrok seznami s tem, kakšna in kaj je njegova domovina. Kdo tu živi, kakšni so običaji in seveda, da se seznani s simboli države, v kateri živi.”

Vladimir Prebilič, ki je v preteklosti razburil del slovenske javnosti, ko je predlagal gradnjo domovinskega centra v Kočevju in uvedbo državljanskega izpita za javne uslužbence, saj opozarja, da imajo ti premalo znanja o svojem delodajalcu – torej državi, pa meni, da se poučevanje Državljanske in domovinske vzgoje ter etike v šoli pojavi pozno:

Ne nazadnje 7. in 8. razred so že izoblikovane osebnosti. Takrat nekomu nekaj v glavo vlivati je prepozno. Druga stvar, ki mislim, da je velika težava, je ta, da v prvi triadi osnovnošolskega izobraževanja siciramo in spoznavamo mikrookolje, ne da bi enkrat povedali, da to je pa naša država, da tukaj smo pač mi doma in da tukaj naš narod živi in ustvarja. Tretja stvar, ki se mi zdi še najbolj pomembna, pa je s področja zgodovine – namreč, zgodovino smo konstruirali na kronološkem principu, kar pomeni, da vedno začenjamo z zgodovino v Egiptu, in potem skozi zadnjo triado pripeljemo zgodovino do nastanka slovenske države in takrat nam praviloma zmanjka časa.”

Koncept domoljubja v državah, kjer se je demokracija pojavila pozno

Pojem domovinska vzgoja se v evropskih državah poleg Slovenije pojavi še na Poljskem, v Romuniji in Ukrajini, pojasnjuje urednik enega izmed učbenikov Državljanske in domovinske vzgoje ter etike Janez Justin, in to predvsem zato, ker se je v naštetih državah demokracija pojavila sorazmerno pozno.

Ob vsem tem se postavi vprašanje, zakaj je domoljubje v Sloveniji znova postalo tako zelo aktualno? Spomnimo samo na zaplete ob organiziranju prireditve za dan državnosti, pa razprave glede primernosti kitic v slovenski himni, festival domoljubne pesmi, Zveza Moris naj bi na Kočevskem celo pripravila teden domoljubja za osnovnošolce in srednješolce ter navsezadnje preimenovanje šolskega predmeta v Državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko, ki se je sicer zgodila že pred časom.

“Koncept domoljubja je odvisen od vsebine, s katero ga napolnimo”

Sociolog s Filozofske fakultete v Ljubljani Damjan Mandelc meni, da je nekomu predvsem v političnem interesu, da je neka politika bolj aktualna zdaj, kot je bila pred pol leta: “Strah me je, da želi politika včasih celo spodbujati tisto domoljubje, ki ga dajem pod narekovaje, saj v resnici ni domoljubje, ampak etnični nacionalizem, na katerega se zelo hitro pripnejo radikalne politične ideje fašizma, nacional-socializma in podobnih ideologij, ki so pa za našo družbo nevarni in so v resnici zelo nedomovinski.”

Pri tem je izpostavil to, da je pri pojmu domoljubja pomembno predvsem to, s čim napolnimo koncept domoljubja. “Če ga napolnimo z vrednotami skupnosti, skupnega dobrega, solidarnosti, pravičnosti, da smo do sočloveka odprti in prijazni, in da sprejemamo ljudi, ki so prišli v našo sredino, jim pomagamo – jaz vidim tu ultimativni izraz domoljubja, nasprotno pa, če mi koncept domoljubja napolnimo s simboli in črkami na nekem blagu, pa tu vidim težavo, saj se tako obračamo proti simbolom in stran od ljudi, vrednot.”