Poslovne krivulje

“Ključno je vlaganje v raziskave in razvoj”

Raziskave in razvoj, pogovor z Jussijem Tuovinenom

Cobik
Foto: Cobik.si

Foto: Cobik.si

Finska v raziskave in razvoj vloži skoraj 4 odstotke bruto družbenega proizvoda letno, kar je največ v Evropi.

Tudi v Sloveniji smo vsaj doslej iz leta v leto za  raziskave in razvoj namenjali več sredstev, a dobre ideje potrebujejo tudi poslovni uspeh.

Neka inovacija je uspešna šele, ko doživi komercialni uspeh, v krizi nikakor ne bi smeli zmanjševati vlaganj,” meni Jussi Tuovinen, podpredsednik VTT, finskega tehnično-raziskovalnega centra, ki je pred kratkim obiskal Sloveniji.

Jussi Tuovinen je podpredsednik finskega tehnično-raziskovalnega centra VTT, nacionalne organizacije, ki v tej skandinavski državi s petimi milijoni prebivalcev, že 70 let uspešno skrbi za razvoj najboljših finskih idej.

Tuovinen, ki je zadolžen za raziskave in razvoj poudarja, da dobre ideje dobijo pravo težo šele, ko so tudi poslovne uspešne …

“Z nordijskega zornega kota je neka inovacija uspešna šele, ko doživi komercialni uspeh. Ideja je samo začetek, potem nas čaka še dolga pot do uspeha, do tega, da ljudje nekaj tudi množično uporabljajo. Razmere, v katere smo se ujeli tudi v Evropi, sam imenujem dolina smrti. In sicer v smislu, da imamo v Evropi vrhunske raziskave in znanstvenike, ko pa je potrebno iz njihovih odkritij, inovacij in idej narediti posel, smo veliko slabši. Dejstvo je, da zaradi cene delovne sile ne moremo konkurirati na primer Aziji, lahko pa smo korak pred vsemi na področju idej in njihove realizacije. Tukaj moramo postati veliko bolj konkurenčni!”

iPad kot primer dobre prakse

Touvinen je nekaj let preživel tudi v Združenih državah Amerike, kjer še vedno predava in pravi, da se moramo pri poslovni uresničitvi dobrih idej učiti prav od Američanov, kot neke vrste vzorčni primer odličnega prepleta ideje in posla navaja kultni tablični računalnik iPad.

“iPad je odličen končni produkt različnih znanj, a izdelek je postal uspešnica, ker v končni fazi ponuja servis, je široko uporaben! To pa je tisto, kar si kupci želijo, tako je uporabniška izkušnja tablice z zmogljivim procesorjem in zaslonom na dotik popolna. Gre za preplet različnih kakovostnih komponent, tudi oblikovne in zato je izdelek dobil veliko konkurenčno prednost. Takšni usmeritvi skušamo vse bolj slediti tudi na Finskem, mislim, da je to tudi edina prava pot za Evropo, sicer uporabnikom ne bomo mogli ponuditi pravih odgovorov, kot jih na primer iPad.”

Globalno in lokalno

In kakšen je nasvet podpredsednika  finskega tehnično- raziskovalnega centra Sloveniji?

“Potrebno je razmišljati in delovati globalno in lokalno hkrati. V državi je potrebno imeti kakovostne univerze in raziskovalne inštitute, podjetniške inkubatorje, vlagatelje, dobra podjetja … Vse to se mora združiti v enoten ekosistem, ki iz vsakega dela črpa najboljše ideje in kadre. Hkrati se je nujno mednarodno povezovati, iskati nove investitorje in trge. To aktivno počnemo na Finskem in tudi Sloveniji svetujem podobno, če želite biti del velike zgodbe. Poleg tega mora država veliko vlagati v znanost in raziskave, na srečo se na Finskem ta delež za zdaj ne zmanjšuje. Tudi v težkih časih je to edina pot za preživetje.”

V raziskave in razvoj od 3 do 4% BDP 

Finci bi nam morda lahko bili vzgled tudi pri  vlaganju proračunskih sredstev za znanost, visoko šolstvo in raziskave.

“Finska se je s krizo soočila že v začetku devetdesetih. Vlada je bila takrat dovolj pametna in je potegnila pravo potezo-povečala je sredstva, namenjena raziskavam in razvoju, in sicer od enega do treh odstotkov bruto domačega proizvoda.  Sledila so leta velikega vzpona. Pri nas se politiki zavedajo, kateri sektor nas lahko popelje naprej, tudi v krizi. Na tem področju vlada konsenz, nihče ne pomišlja, da bi ta sredstva zmanjšal. Menim, da je to še posebej pomembno za majhne države, sredstva namenjena za raziskave in razvoj se morajo gibati med tremi in štirimi odstotki. Edino tako bomo lahko v Evropi preživeli, potrebuje konkurenčno proizvodnjo, ki temelji na inovacijah.”

Na Finskem kjer raziskavam in razvoju namenjajo skoraj 4 odstotke BDP, kar je po podatkih Eurostata poleg Izraela največ na svetu. Slovenija je v zadnjem desetletju, podatki so sicer na voljo do leta 2010, vseskozi povečevala vlaganja v znanost in razvoj in je tik nad evropskim povprečjem.

V letu 2011 smo v Sloveniji porabili za raziskovalno-razvojno dejavnost dobrih 894 milijonov evrov bruto domačih izdatkov ali 2,47 % slovenskega bruto domačega proizvoda.