Nedeljski gost

Lepo je videti zrevoltirane Slovence!

Intervju z Miljenkom Jergovićem

Jergovic-naslovna

Foto: Manca Čujež

Miljenko Jergović je tik pred božično-novoletnimi prazniki slovenskim poslancem podaril Kosovelovo zbirko Pravica.

"Proteste ocenjujem kot dober znak. Lepo je videti, da se Slovenci proti nečemu revoltirate, ker vam to ni ravno v krvi. Upam, da se bo ta duh prebudil tudi na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji ... Da se bodo ljudje tam borili za svetle cilje, žal so se doslej vsi protesti v državah južno od Slovenije končali z nacionalističnimi izpadi. Všeč mi je, da pri vaših protestih v Ljubljani in Mariboru nisem zaznal nobenega nacionalizma." 

Ljubljano je obiskal ob izidu svoje nove knjige v slovenščini, romana Pleše v somraku, za katerega je pred dvema mesecema prejel nagrado Angelus, eno najuglednejših evropskih književnih nagrad.

Gre za zgodbo o mali beračici iz vzhodnoevropske države, ki so jo našli mrtvo, potem ko je s petjem mesece zabavala voznike v enem izmed zagrebških križišč. A ne gre za detektivski roman, v prvi vrsti Jergović orisuje skrajnosti človekove identitete.

"Gospodarska kriza je samo alibi za stvari, ki s krizo sploh nimajo zveze. Šovinizem, nestrpnost in hladen odnos do manjšin vseh vrst so veliko globlji problem. Žal so v zadnjih dvajsetih letih postali že skoraj družbena norma. V Evropi sta po padcu Berlinskega zidu potni list in prijava bivališča a postala nujen pogoj za preživetje in obstoj. Če se v neki evropski državi znajdete brez dokumentov, se vam lahko zgodi najhujše: lahko vam izrežejo organe za presaditev in vas mrtve vržejo v kak kanal, pa se ne bo zaradi tega nihče razburjal. To je zastrašujoče dejstvo današnjega sveta in Evrope. 

Fotogalerija: Miljenko Jergović v Ljubljani (Foto: Manca Čujež) 

[slickr-flickr search="sets" set=" 72157632489982657" type="thumbnails" captions ="on" descriptions="on" sort="name"]

Jergović se je rodil v Sarajevu, zadnjih dvajset let živi v Zagrebu. Navdušil je že s svojim prvencem Sarajevski Marlboro, njegova zbirka zgodb Zgodovinska čitanka pa je postala kultna.

V svojih kolumnah kritično orisuje dogajanje v družbi, kot stari panker je podprl tudi proteste v Sloveniji in predlaga, da bi v Ljubljani lahko dobili vsaj dve novi ulici: Ulico Otrok socializma in Via Ofenziva.

Latentni Balkanci

Foto: Manca Čujež

Jergović  pravi, da je zgodba z Balkanom nenavadna. "Balkan se začne na vseh južnih mejah tukajšnjih držav, nihče mu ne želi pripadati. Če se peljete iz Frankfurta z avtomobilom, se vam nekajkrat zazdi, da ste že na Balkanu. Prvič že na nekdanji meji med Nemčijo in Avstrijo, južno od Dunaja je razlika še večja, ko pa vstopiš v Slovenijo, veš, da si na Balkanu. Na Hrvaškem pa ... Popolni Balkan! Toda naši nacionalisti imajo strašno potrebo, da dokažejo, da niso na Balkanu. To me spominja na latentne homoseksualce, ki so največji homofobi. Kamenjali bi parado ponosa, ker imajo sami neko težavo. Tako obstajajo tudi latentni Balkanci."

Moderna država

Pisatelj, ki že nekaj let živi na podeželju, si želi, da bi tako globalno kot lokalno upoštevali socialne vidike države, ki obstaja zaradi svojih državljanov in ne obratno. V kolikor država ne pomaga svojim najrevnejšim državljanom, potem je njen obstoj nesmiseln.

"Želel bi si, da bi se takšna država, kot je že na Finskem, Švedskem in Norveškem, uveljavila tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Pohvalno je, da se pri pomoči ogroženim angažirajo humanitarne organizacije, a kaj, ko s tem dajejo državi potuho. Evropski, še posebej pa problem pri nas na Balkanu je, da država vse bolj postaja nacionalistični fetiš, simbol in hkrati nudi zaščito bankam in korporacijam, vse manj pa je servis svojim prebivalcem. Takšne države pa ne potrebujemo. "