Zapisi iz močvirja

Iz močvirja: Umetnost vojne

Sedim v močvirju in razmišljam ...

vojna

Danes pa oba redna poslušalca naše skromne oddaje zagotovo pričakujeta kako bomo posmeh in salve smeha sprožili proti najnovejši epizodi v dvajset let trajajoči vladi krizi. Kajti ni vladna kriza le ko je v krizi vlada, temveč je vladna kriza tudi, da ne zapišemo predvsem, ko vlada kriza vladanja. Tako pa je že, kot rečeno, zadnjih dvajset let.

Res pa trenutna vladna kriza pomeni, da je politika vzela demonstracije proti elitam na moč resno; a žal ne na način, kot so si želeli protestniki. Politične elite so se pretrašile, da bi jim ulica vzela vso pozornost in nemudoma so skreirale vladno krizo, ki jih je kmalu spet vrnila na prva mesta k večernih poročil. Jasno; žrtve med politiki so v takšnih primerih vedno potrebne, a državljani smo z vladno krizo le  pridobili. Ni nam več potrebno korakati po ulicah in trgih, kajti doma lahko v miru spremljamo, kako se politiki hudujejo drug na drugega zgolj s prepirom sami sebi pripisujejo legitimost.

In ko smo se tako vsi vrnili za varne okope, se v naši deželi vrstijo resničo pomembne stvari. Ki pa gredo, zaradi vladne krize, mimo pozornosti javnosti. Tako danes ne bomo govorili o drugorazrednih temah, kot so prepriri užaljenih in prevaranih ljubimcev, temveč o prvorazrednih temah, kot je obisk kitajskega obrmbnega ministra v Sloveniji. Ja, prav ste slišali! Nekaj dni nazaj smo v Sloveniji gostili kitajskega obrambnega ministra generala Liang Guanglia. In nihče se ob to ni obregnil.

Na prvi pogled… zakaj pa bi morali obisk generala in prvega vojaka na Kitajskem na kakršen koli način problematizirati? General je bil na turneji po Evropi, z gostiteljem, slovenskim obrambnim ministrom sta izmenjala mnenji, se malo pohvalila drug pred drugim in nazdravila na dolgo in uspešno sodelovanje med obema vojskama. Nato si je general ogledal eno izmed vojašnic slovenske vojske in šel v sklopu svoje turneje na naslednji koncert. Nič takega torej…toda tukaj govorimo o Kitajskem ministru za obrambo vendar!

Saj razumemo planetarni problem s Kitajci! Ves svet držijo v šahu s svojo gospodarsko ekspanzijo, zaradi katere jim je ves svet pripravljen spregledati kršenje človekovih pravic. In kar velja za svet, velja tudi za Slovenijo, kjer smo zmeraj primerno ubogljivi. Toda v primeru visokega kitajskega obiska ni šlo za gospodarskega ministra, ali za ministra za trgovino, ali mogoče za kulturnega ministra…ne obiskal nas je minister za obrambo. General kitajske vojske. Komunistične vojske, ki je zagrešila pokol na Trgu nebeškega miru. Gre za generala vojske, ki je že pol stoletja okupatorska vojska v Tibetu…ki je oborožena do zob in bi jo težko imenovali dejavnik miru in stabilnosti v regiji. In če se po malomeščansko pošalimo… Naši vladajoči so z gnusom zavračali komunistične simbole, tipa rdeča zvezda, ki so se pojavljali na demonstracijah…zato pa so se naslednji dan brez moralnih zadržkov bratili s šefom milijarde rdečih zvezd.

Obisk kitajskega ministra za obrambo je v slovenskih medijih minil skoraj povsem neopažen. Ker kako pa naj bi minil? V bistvu bi moral miniti čisto drugače…ko se na ulicah in v takšni skromni oddaji kot je naša borimo proti elitam…, saj se ne borimo le za svoje socialne in politične pravice…  borimo se tudi za vzpostavitev, ali vsaj za ohranitev civilizacijskih standardov, ki so že kdaj, ali pa naj bi ponovno veljali pri nas. Hočemo živeti v deželi, ki kitajskemu obrambnemu ministru ne bo izdala vztopnega vizuma, pri tem pa se ne bo vznemirjala, če bodo to naredile vse ostale evropske države. Integriteta in načelnost države predstavlja integriteto in načelnost njenih državljanov! Državljani pa zagotovo ne maramo kitajskih obrambnih ministrov na uradnem in prijateljskem obisku-če že moramo upoštevati referendumsko odločitev in tolerirati obiske visokih predstavnikov Nata

In medtem ko se kleni nosilci klenih slovenskih imen kot babe na tržnici prepirajo kdo bo in kdo je kaj storil za Slovenijo, brez trohice sramu in z vojaškimi častmi sprejmemo enega glavnih krivcev za to, da šestina človeštva živi v nesvobodi. Kajti kitajska je komunistična država, komunizem pa pomeni zločinski in totalitarni režim. Mogoče ne po naših standardih, zagotovo pa po standardih tistih, ki so generala povabili in gostili.