Frekvenca X

Vsi zvoki narave še niso pojasnjeni

Zemlja, oceani in vesolje 16:9
foto: blueforce4116, Flickr

foto: blueforce4116, Flickr

Kljub vsemu znanstvenemu napredku v zadnjih stoletjih je za vse radovedneže Zemlja na srečo še vedno polna skrivnosti in nepojasnjenih fenomenov. Ti se pojavljajo v različnih oblikah in na različnih koncih planeta. Eden od takšnih pojavov, ki še vedno burijo domišljijo običajnih ljudi in podžigajo znanstvene razprave, so skrivnostni zvoki, ki se pojavljajo po vsem svetu in izvirajo bodisi globoko v oceanih, pod milim nebom v atmosferi in tako naprej.

Za nekatere od teh nenavadnih zvokov še vedno nimamo povsem zadovoljive in prepričljive razlage. Medtem ko raziskovalci s prstom po navadi kažejo na različne naravne pojave, pa tisti, ki jih slišijo ugibajo, kakšne vse čudne pošasti ali celo vesoljce še lahko skriva naš planet. Eni izmed najbolj razvpitih skrivnostnih akustičnih pojavov se dogajajo v oceanih.

Ameriški znanstveniki iz US National Oceanic and Atmospheric Administration v okviru projekta Akustično opazovanje s pomočjo sond že nekaj časa obsežno sistematično prisluškujejo zvočnemu dogajanju širom po oceanih. V vsej pestri kakofoniji oceanske akustike so priča tudi številnim misterioznim zvokom, ki jih težko pojasnijo. Poleti leta 1997 so njihovi podvodni mikrofoni v Pacifiku zaznali nenavaden signal, ki je dolgo časa begal znanstvenike in je bil slišati takole:

Ta zvok, ki so mu nadeli ime »bloop,« je po frekvenčnih lastnostih še najbolj spominjal na zvok živali, vendar pa je bil veliko glasnejši kot oglašanje kateregakoli znanega kita, saj so ga zaznale sonde v razponu kar 5000 kilometrov. Zato so se pojavila ugibanja, da je to zvok kakšne neznane orjaške morske živali, mogoče gigantskega lignja, medtem ko so se drugi raje nagibali, k temu, da ima zvok nebiološki izvor, morda iz ledenih gor. Še en nepojasnjen zvok, poimenovan »upsweep,« pa je slišati takole:

Sprva so raziskovalci menili, da je to zvok oglašanja kakšnega kita, vendar je preglasen in omejen na samo eno mesto, zato so nekateri predlagali, da izvira iz podvodnega vulkana, vendar tudi ta razlaga ni zadovoljiva, zato ostaja izvor zvoka za zdaj skrivnost. Bloop in upsweep pa nista edina čudna zvoka, ki so jih ameriški znanstveniki posneli v globinah oceanov. Na njihovem seznamu so še zvoki, kot so Train, Julia, Whistle in Slow down. Skrivnostni zvoki pa niso doma samo v vodi, ampak jih je mogoče slišati tudi na kopnem. Eni takšnih so skrivnostni glasni poki, ki se pojavljajo po vsem svetu, od Amerike do Japonske. Raziskovalci jih še vedno ne znajo pojasniti.

Tem misterioznim pokom v Italiji pravijo »brontidi«, na Japonskem »jan«, v Belgiji pa »mistpouffers«. Včasih so ti zvoki posledica nevihte, udarjanja morskih valov ali letala, ki prebije zvočni zid, vseeno pa mnogokrat nimajo očitne razlage, saj se pojavljajo sredi jasnega dneva in begajo tako ljudi, kot znanstvenike. Predlagane so bile že številne razlage, od padcev meteorjev do metanskih mehurčkov, ki izvirajo iz morskega dna in seizmičnih potresov, vendar so za zdaj to samo špekulacije. Še en tak nepojasnjen zvok je t.i. »hum« oziroma pridušeno rahlo brnenje, ki se prav tako pojavlja na različnih koncih planeta, od Havajev, do Mehike in Anglije in je slišati takole:

Nekateri ta zvok opisujejo kot neprijetno vztrajno oddaljeno brnenje dizelskega motorja, zanimivo pa je, da ga slišijo samo nekateri ljudje. Tudi za ta skrivnostni zvok raziskovalci nimajo prepričljive razlage. Nekateri menijo, da je posledica slušne okvare, drugi pa da je to zvok morskih valov ali vulkanske aktivnosti. Ko boste torej tudi vi prihodnjič slišali kakšen skrivnosten zvok, bodisi pok ali brnenje, ste lahko pomirjeni, da niste zmešani in da podobne neobičajne zvoke ljudje slišijo že dolga stoletja v različnih predelih planeta. Morda pa je bolje, da nekatere stvari ostanejo nepojasnjene, da lahko rečemo, da živimo v svetu, ki je na trenutke lahko še vedno vsaj malo misteriozen.

http://twitter.com/Val202/status/288925327886020610

———INTERVJU———

Profesor Robert Dziak, nam lahko najprej poveste, kako dolgo že prisluškujete zvokom v oceanih?

S hidroakustiko v severnem Pacifiku se ukvarjamo že od zgodnjih devetdesetih. Raziskave pa smo v zadnjih dveh desetletjih razširili na skoraj vsa večja svetovna morja. Tako se z globokomorsko akustiko ukvarjamo že 20, 25 let.

Kako pogosto pa naletite na nenavadne in skrivnostne zvoke?

Sprva, ko smo začeli delati, mnogih stvari nismo dobro razumeli oz. jih nismo znali pojasniti. Sčasoma pa smo se naučili veliko o tem, kaj v oceanih povzroča zvoke, zato bi rekel, da se zdaj, ko izvajamo poskuse, večinoma ne srečujemo več z zadevami, ki jih ne bi znali kategorizirati ali jim pripisati izvora. Rekel bi torej, da ne pogosto.

Seveda me zanima tudi, kako sploh lahko določite izvor in identiteto zvokov? Je to zdaj lažje, kot je bilo pred leti?

Večinoma na podlagi izkušenj. V zadnjih letih nam je uspelo na lokaciji snemati zvoke, priti do virov in dokumentirati, kaj določene zvoke povzroča. Tako smo na primer zaznali veliko glasnih potresnih zvokov in ugotovili, da jih povzroča vulkan, ki je tedaj dejansko izbruhnil. To smo torej uspeli kategorizirati. To večinoma izvajamo v obliki časovne in frekvenčne analize zvočnih signalov. Tako lahko različne zvoke analiziramo zgolj na podlagi frekvenc, ki jih vsebujejo in njihove dolžine.

Eden najbolj razvpitih skrivnostnih zvokov sploh izhaja prav iz oceanov. Zakaj je t. i. »bloop«, ki ste ga posneli leta 1997, tako zanimiv in skrivnosten?

Sprva smo zaradi visokih frekvenc posnetka menili, da je njegov izvor biološki, kar pa se je izkazalo za napačno. Do te ideje je prišlo zaradi načina njegovega predvajanja. V poznih devetdesetih letih smo ta posnetek objavili na svoji spletni strani, kjer so ga navadno predvajali prehitro, zaradi česar morda zveni kot žival, kot nekakšna ptica ali morda kit. Toliko o izvoru. “Bloop” smo posneli s podvodno opremo v severnem Tihem oceanu. Izkazalo pa se je, da je njegov izvor zelo oddaljen. Prihajal je iz južnega dela Tihega oceana, daleč južno, nekje iz južne Amerike. Veliko težavo smo imeli z natančnejšim lociranjem izvora tega zvoka in njegovim bolj podrobnim posnetkom, s čimer bi morda ugotovili, kaj ta zvok v resnici sploh je. Kar nekaj let smo tavali v temi glede izvora skrivnostnega zvoka. V tem času smo začeli s poskusi na Antarktiki, ki so sredi leta 2000 pripeljali do nešteto zvočnih posnetkov taljenja ledu. Takrat nam je postalo jasno, da je “bloop” najverjetneje zvok lomljenja ledu.

Obstajajo še drugi nenavadni zvoki, kot so »slowdown«, »Julia« in »Train«. Kateri izmed nepojasnjenih podvodnih zvokov pa je najbolj enigmatičen vam osebno?

Zagotovo zvoki, ki jih omenjate, kot so »slowdown«, »Train« in drugi. Še posebej »slowdown«, pri katerem lahko na spletni strani iz spektrograma vidimo, da so v njem prisotni višji harmoniki oz. niz frekvenčno enakomerno razporejenih tonov, ki  ustvarjajo harmonični zvok. To pomeni, da ima zvok, ko ga predvajamo, harmonični značaj. Ti se mi zdijo najbolj enigmatični. Kot sem že rekel, se mi zdi, da nam je med raziskavami postalo precej jasno, da večina res glasnih harmoničnih tonov verjetno izvira iz ledu na območju Antarktike. Pravzaprav smo imeli tam med raziskavami priložnost slediti gromozanski ledeni gori, ki je v dolžino merila približno 10 km. Od nje se je odlomila ledena plošča in odneslo jo je v Južni ocean. Ko ledena gora nasede, se začne drgniti ob morsko dno, ob tem pa začne resonirati kot glasbene vilice, kot bi temu lahko rekli. In prav ob tem resonančnem zvoku nastajajo harmonični toni, kot je »slowdown«. Ta proces je torej res fascinanten in na nek način zelo enigmatičen, vendar nam je v zadnjih nekaj letih tudi uspelo, da ga veliko bolje razumemo.

Nekateri verjamejo, da so skrivnostni zvoki v oceanih namig, da tam živijo orjaške živali, ki jih še nismo odkrili. Mislite, da je v tem kaj resnice?

Dvomim. Menim, da lahko danes skoraj vsak zvok grobo pripišemo enemu od znanih izvorov. Nekateri so geološki, npr. vulkani in potresi, drugi nastanejo zaradi vremena (nevihte, valovi, veter), tudi človeškega izvora jih je nekaj, kot na primer ladje in topovi za iskanje naftnih zalog ter, kot sem že omenil, zvoki ledu – ledene gore, ki nasedejo na morsko dno. Seveda v oceanu posnamemo tudi zvoke biološkega izvora, predvsem velikih podvodnih sesalcev, sinjih kitov, na primer, ki so največji sesalci na planetu in oddajajo jasne glasove. Vendar če govorimo o neznanih živalih, doslej še nisem srečal zvoka, ki bi ga pripisal živali, ki je do zdaj ne bi poznali.