Aktualno

“Dragi Slovenci!”

Glasovni testament Ivana Krambergerja

Kramberger1
Foto: Bobo

Dragi Slovenci, odkrito vam povem, niso še tisti pravi hudi časi, prišli bodo hudi časi. To se sploh ne moremo zavedati, kakšni časi bodo prišli, dragi Slovenci.

Dragi Slovenci, povem vam, kar sem govoril že v Celju pred dvema letoma, toliko revežev, toliko bogatašev, slovenska zemlja ne bo imela, kot jih bo imela sedaj. Ogromno tovarn bo propadlo, koliko vas bo brez kruha? To so velikanske napake, zapomnite si, kaj sem vam rekel.

Glasovni testament Ivana Krambergerja povezuje misli enega zadnjih Krambergerjih govorov iz leta 1992, sporočenega mesec dni pred njegovo sluteno smrtjo. Objavljamo jih kot nagovor našemu času, kot opomin nam samim, ki nam je od takrat minilo in nekam izginilo točno dvajset let. Kot zvočno prerokbo, ki se nam je medtem zgodila v polni meri.

Delo je je nastalo iz še neobjavljenih posnetkov.

Avtor zamisli in režiser zvočnih fragmentov: Igor Likar

Izvirni tonski posnetki: Jože Pirman

Sooblikovalca zvočne podobe: Nejc Zupančič, Darja Hlavka Godina

Oddaja je bila novembra 2013 nagrajena na mednarodnem festivalu TAKTONS , v kategoriji posnetkov umetniških dokumentarcev.

O pokvarjenih in spreobrnjenih Janezih

Jaz sem veren človek. Grem včasih k maši. Tudi danes, preden sem prišel sem med vas, sem zmolil en očenaš, da bi bilo lepo vreme! In poglejte: imamo plavo nebo! Če bi komunisti bili tu – bi dež ropotal po njih kot hudič!

Foto: Bobo

Ampak da me zdaj ne boste narobe razumeli: Jaz ne šinfam tistih komunistov, ki so pošteni.  Niso vsi komunisti lopovi, Dragi Slovenci. Tako kot tudi niso vsi duhovniki pokvarjeni.

Dragi Slovenci, kaj hočem reči. Kar se Janez nauči, to Janez dela. Pri nas pa se je najlažje naučit spreminjat prepričanje. In če se Janez nauči spreminjat svoje prepričanje, če se nauči obračanja za koristmi, bo to počel nenehno. Na vaš račun. Vid’te ti so najbolj pokvarjeni. Danes je komunist, jutri je cerkven.

Zato pravim, tisti ta pravi komunisti, so to tudi ostali, dragi Slovenci …Ta pa se obrača kot veter, sem pa tja.  To so najslabši lumpi. In na nesrečo jih je med nami  veliko.

O demokraciji koritarjev

Pravim: Tako daleč je prišlo pri nas, tako daleč je šla ta lažna demokracija: eni bogatijo, da ne vejo kam z denarjem, drugi pa so taki reveži, da niti za kruh nimajo.

Vidite, ponoreli so! Ponoreli so: vsak bi rad bil minister, v vladi, v nadzornem svetu, zakaj neče biti delavec, zakaj noče biti vratar, zakaj ne gre noter v železarno, na primer, naj tam švica pri kotlu. Samo pri koritu bi radi b’li, radi bi dobro živeli – na vaš račun.

Vidite, dragi Slovenci, toga  mora biti en krat kon’c!  Zato pomnite: edino Kramberger je ta, ki se bo boril za pravilno razdelitev.