Zapisi iz močvirja

Zapisi iz močvirja: Tri zlate ribice

Volitve
Foto: Bobo

Foto: Bobo

Danes pa obvezna analiza minulih volitev. Medij brez analize volitev ni pravi medij! Obstaja pa problem; analize volitev so postale tako zapletene, napovedi tako zahtevne, posledice tako usodne, da je vse skupaj nerazumljivo. Statistike in ankete, politiki in analitiki, vse je bilo vrženo v mešalnik človeške radovednosti, ki že danes zahteva jutrišnje odgovore.

Eden popularnejših očitkov, ki so jih salonski kandidati metali drug drugemu, in s tem eno poglavitnih področij, ki se jim posvečajo analitiki, je populizem, aktiviranje množic in podobno. Nekdo je celo omenil stare mame, ki da jih je preslepila osladnost enega izmed kandidatov.

Je pa tako: če analiza problematizira populizem, po definiciji ne more biti populistična; v glavnem mediji producirajo elitistične analize intelektualcev za druge intelektualce. Tako je ta gromozanski uvod potreben le zato, ker boste slišali prvo in hkrati edino populistično analizo minulih volitev, ki jo bodo razumele tudi stare mame. In kaj je lepše ter jasnejše kot slovensko ljudsko izročilo? Zato danes prilika o zlatih ribicah in dveh bratih.

Živela sta dva brata in bila sta revna. Nekega dne sta odšla k potoku po vodo, a zajela sta tri zlate ribice. Vsaka izmed njih jima je v zameno za svobodo ponudila izpolnitev želje. Starejši brat je bil okorel cinik in ga ribice niso zanimale, zato je odšel domov. Mlajši brat, imel je komaj 47 odstotkov, pa je bil dobrega srca in je poslušal, kar so imele povedati.

Prva je dejala, da mu lahko odpelje smeti, druga bi ga lahko seznanila z Janezom Janšo, tretja pa je trdila, da je njegova želja izpolnjena že s tem, da jo sploh lahko gleda. Mlajši brat se ni mogel odločiti in je pogrešal modrost 53 odstotkov starejšega brata. Zato je vzel ribice domov, da se bo odločil v drugem krogu. Žal pa je bil petek in doma so bili lačni!

Kandidati in analize se strinjajo, da je bila udeležba katastrofalna in da abstinenca volilnega telesa slovenski politiki pošilja pomenljiv signal. Kot da bi bilo prvič! Volilno telo pošilja signale že vse zadnje desetletje − bizarni referendumi, evropske volitve, lokalne volitve … vsa ta glasovanja kažejo, da je bajke o glasovanju kot pravici in dolžnosti že zdavnaj konec. Edino kolikor toliko legitimno glasovanje so zdaj državnozborske volitve. Pa še te je mogoče pozneje obvoziti.

Foto: Bobo

Kajti pri 47 odstotkih se majhnost naroda začne nerodno poznati. Za zmagovalca, recimo, so glasovali vsi rekreativni tekači, za drugouvrščenega vsi Ljubljančani, za tretjega pa nekdanji sošolci in širša žlahta. Nobena izmed povolilnih analiz ni poudarila najočitnejšega dejstva: več kot polovici polnoletnih državljanov v tej državi je popolnoma vseeno, kdo bo njen predsednik! Če imaš na tehtnici vreme in predsednika, pa pretehta vreme, je nekaj narobe s predsednikom − ne z vremenom!

In zdaj zanimivost; si lahko mislite, da bi predvidene spremembe referendumske zakonodaje vpeljali tudi za volitve? Če bi se malo poigrali s kvorumom, bi bile minule predsedniške volitve preprosto neveljavne. To bi bilo v skladu z moralno demokracijo tudi prav.

In zdaj sta preostala volilna štaba v paniki, ker bi rada pripeljala ljudi na volišča v drugem krogu. Malo zaradi vtisa legitimnosti izvolitve, malo zaradi špekulacij, da se med 53 odstotki skrivajo prav njuni ulovi. Sicer se volilni štabi ukvarjajo s podobnim problemom že vso zgodovino volitev in šele zadnja leta je iz ZDA prišla volilna industrija, ki je sposobna kandidata pripeljati do zmage v zadnjih treh tednih. Prej sta veljala osebna integriteta in celoten politični opus posameznega kandidata.

V vsej »šalamastiki« pa obstaja svetla točka. Reče se ji »neveljavne glasovnice«! Če je preprosta volilna abstinenca nihilističen, celo nekoliko kapitulacijski način protesta proti stanju v družbi, je aktivna pozicija odhod na volitve in oddaja neveljavne glasovnice. S tem pokažeš, da se strinjaš z demokratičnimi vrednotami, ne strinjaš pa se s kandidati in/ali s stališči, ki jih zastopajo. In ta skupina aktivno prosvetljenih se veča.

Foto: Bobo

V drugem krogu Gaspari-Turk pred petimi leti je bilo neveljavnih glasovnic samo 5000, to je 0,53 odstotka vseh oddanih glasovnic. V letošnjem prvem krogu pa je bilo takih glasovnice 10613 − to je že 1,3 odstotka  vseh oddanih glasov. Čeprav so neveljavne glasovnice spregledana kategorija zadnjih volitev, se zdi, da lahko le taki glasovi ustrezno uresničijo realnost slovenske politike, saj pravijo: »Mi državljani se bomo v prihodnosti množično udeleževali volitev, vendar ne bomo nikogar izvolili.«