Frekvenca X

Bo človek 100 metrov pretekel pod devetimi sekundami?

Meje človekove hitrosti

b1

Usain Bolt bi lahko po nekaterih izračunih tekel celo 9,33. Foto: Bobo

Lahko človek 100 metrov res preteče celo hitreje kot v devetih sekundah?

Usain Bolt ima s časom 9,58 svetovni rekord, strokovnjaki pa so magično mejo dolgo časa postavili na 9,44.

Ameriški novinar John Brenkus pa v svoji knjigi Popolna točka zgornjo mejo človeških sposobnosti v teku na 100 metrov postavlja na težko doumljivih 8,99!

Brenkus je novinar na osrednji ameriški športni televiziji ESPN in že vrsto let ustvarja znanstveno oddajo Sports Science. V njej najrazličnejše športne dogodke analizira skozi povečevalno steklo znanosti.

Ugotovili ste, da je zgornja meja človeka v teku na 100 metrov 8,99. Analizirali ste nastop Usaina Bolta na olimpijskih igrah leta 2008, ko je v Pekingu tekel 9,69, nato pa ste ugotovili, da bi v idealnih razmerah lahko tekel 9,36. Kako ste sklepali na to?

V analizi smo najprej odstranili vse dejavnike okolja. Če bi Bolt nastopil na idealni nadmorski višini, bi tekel 6 stotink hitreje. V finalu olimpijskih iger je bilo brezvetrje, če pa bi mu pihal v hrbet veter s hitrostjo dva metra na sekundo, bi pridobil še 10 stotink. Nato smo upoštevali reakcijski čas. Ob idealnem startu bi lahko dodali še sedem stotink sekunde. Zadnjo desetinko pa dobimo glede na to, da v Pekingu ni tekel do cilja z vso hitrostjo. Ko je dobrih 10 metrov pred njim ugotovil, da mu nihče več ne more vzeti zmage, je dvignil roke v zrak in nekoliko popustil.

Novinar John Brenkus proučuje šport z znanstvenega vidika. Foto: Wikipedia

Zadnji korak od Boltovega ideala (9,36) do zgornje človekove meje (8,99) se skriva v strukturi mišic. Doktor Bassil Asih je naredil prototip idealnega sprinterja in ugotovil, da se Bolt od ideala razlikuje le za slabe štiri odstotke, ki prinesejo manjkajočih 37 stotink sekunde. Kako je dr. Aish sploh naredil model idealnega sprinterja?

To je bila v resnici zelo naporna in dolgotrajna naloga. Večja mišična moč ne pomeni tudi večje hitrosti. Doktor Asih je moral tako upoštevati mišice, moč, višino in vzdržljivost ter dolžino razdalje. Razmerje med belimi in rdečimi mišičnimi vlakni je pri sprinterju čisto drugačno kot pri maratoncu. Analiza je pokazala, da bi bil idealni sprinter 3,7 odstotka hitrejši od Bolta. A pri tem je treba poudariti, da ta idealni sprinter ne bi bil vedno boljši za 3,7 odstotka, ampak le v idealnih razmerah.

Koliko verjetno pa je, da bi imel idealni sprinter res tako mišično zgradbo?

To je zelo dobro vprašanje. Dr. Asih opozarja, da se tak atlet lahko pojavi šele čez tisoč let. Človek se nenehno spreminja in razvija. Gensko gledano je drugačen, kot je bil pred 200 leti. Čez tisočletje se bo prav gotovo spremenil. Če se bodo zgodile dramatične spremembe na področjih, ki so pomembna pri iskanju idealnega teka na 100 metrov, vse enačbe ne bodo imele pretiranega smisla. To omejitev je vedno treba imeti v glavi, ko interpretiramo končno številko.


Kako pa atlet sploh lahko razvije idealno mišično zgradbo oziroma se ji približa? Kakšno vlogo imata tu genetika in trening?

Gre za klasično vprašanje razmerja med naravnim in vzgojenim, med genetiko in okoljem, med nadarjenostjo in delom. Sam sem prepričan, da vrhunski športnik potrebuje kombinacijo treh dejavnikov: biti mora naravno nadarjen − to pomeni, da potrebuje dobre gene in ustrezno telesno višino, ki močno vpliva na razmerje mišičnih vlaken; drugi pomembni element je kakovosten trening, ki omogoča, da pravilno razvija mišice; tretji pa je motivacija. Atlet si mora preprosto želeti podirati meje. S tako motiviranim športnikom so treningi laže premagljivi, s tem pa je tudi laže doseči njegove potenciale. Vrhunski športnik potrebuje vse troje.

V svojih raziskavah ste upoštevali različne dejavnike od okolja in mišične strukture do motivacije, nikoli pa ne omenjate nedovoljenih poživil. Seveda ta uničujejo šport, ampak ali bi lahko pomembno vplivala na zgornjo mejo človekovih zmogljivosti?

Foto: Flickr

Z vplivom nedovoljenih poživil sem se ukvarjal v drugih raziskavah, mislim pa, da v mojem začetnem vprašanju nimajo pomembnega mesta. Sam se namreč sprašujem, kje je zgornja meja teka na 100 metrov v idealnih razmerah. Drugi zelo pomemben dejavnik pa je poznavanje nedovoljenih poživil. Kot kaže zgodovina dopinga, so goljufi vedno korak pred protidopinškimi službami; te pogosto niti ne poznajo vseh snovi, ki pomagajo športniku k boljšim izidom. Poleg tega je ista snov lahko enkrat na seznamu dovoljenih, leto pozneje pa na seznamu nedovoljenih. Seveda pa sem proti nedovoljenim poživilom, ker uničujejo šport.

Usain Bolt je višji kot preostali vrhunski atleti in za razdaljo 100 metrov potrebuje 41 korakov, to je dva do tri manj kot preostali. Ali je to zanj prednost ali ne?

Samo število korakov v tej zgodbi v resnici nima pomembnega vpliva. Višji atleti resda potrebujejo manj korakov, da premagajo razdaljo, vendar rabijo več časa za en korak. Še pred petimi leti je veljalo nenapisano pravilo, da visoki atleti v sprintu nimajo česa iskati. Manjši so naredili nekaj korakov več, a so imeli toliko višjo frekvenco, da so bili na koncu hitrejši. Nato pa je prišel Bolt, ki je s 195 centimetri v tem pogledu velikan. A njegova prednost se v resnici skriva v genetski nadarjenosti.

V svoji knjigi pišete, da bi idealni tek 8,99 lahko videli leta 2909. Kako realistična je ta napoved?

No, vsekakor ni v ospredju leto 2909, ampak napoved, da gre za nekoliko bolj oddaljeno prihodnost. Človek se nenehno razvija, te napovedi pa so nastale na podlagi današnjega znanja in današnje genske sestave človeka. Kakšen bo človek čez tisoč let? Bo sploh videti enak? Lahko le predvidevamo, da bo. Zgodovina pa nas uči, da lahko vedno pride kaj nepredvidenega, kar popolnoma spremeni evolucijo. V tem primeru bi bila napoved seveda napačna.

Zanimivo je, da je Bolt spremenil tek na 100 metrov in ga popeljal v čisto nove vode, na drugi strani pa imamo družbo, v kateri se je v zadnjih 30 letih pojavilo veliko predebelih ljudi, ki so telesno manj zmogljivi, kot so bili njihovi starši. Kako razumete obe skrajnosti človeka in njegovih sposobnosti?

Danes so ljudje težji, ker se občutno manj gibajo, njihova prehrana pa je manj kakovostna in vsebuje bistveno več kalorij. To je zrcalo družbe in gotovo vzbuja skrb, nima pa vpliva pri iskanju zgornje meje človeka.

Za konec le še dve hipotetični vprašanji. Koliko bo osebni rekord Usaina Bolta, ko se bo upokojil?

Mislim, da obstaja zelo velika verjetnost, da ga je že dosegel in ne hip nikoli več tekel hitreje od 9,58. Zelo težko je stalno napredovati, še posebno zato, ker ima ta trenutek tako fantastičen svetovni rekord. Nikoli več ne bo mlajši, dosegel je starost, pri kateri so številni sprinterji na vrhuncu. Ne rečem, da rekorda ne bo več popravljal, a ne bi bil prav nič presenečen, če bo 9,58 ostala njegova zgornja meja.

Kakšen pa mislite, da bo svetovni rekord leta 2050?

To je res nehvaležno vprašanje. Vsi grafi različnih modelov kažejo, da je Boltov rekord veliko let pred napovedanim časom. Poglejte obdobje pred 25 leti, ko so prevladovali steroidi. Ben Johnson je tekel 9,79. Vsi so menili, da ni mogoče teči tako hitro brez nedovoljenih poživil, da je to nor čas. Ampak zdaj se je izkazalo, da je mogoče teči tudi hitreje, kot je tekel Johnson s poživili. In to precej hitreje. Poglejte, kako je Bolt popravil napovedi svetovnega rekorda. So spet v ozadju nedovoljena poživila ali pa je res tako nadarjen? Kaj se bo zgodilo čez 40 let? Bodo njegovi rekordi ostali? Bo prišel nov izjemno nadarjen atlet? To je nemogoče reči in tega ne moremo in ne znamo izračunati. Cilj naše raziskave je bil le ugotoviti zgornjo mejo človeka. Seveda človeka, ki obstaja danes.