{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=1&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=1&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=44","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=1&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"111964","attributes":{"wp-id":430001,"date":"2020-05-09T00:13:31+02:00","modified":"2020-05-22T14:20:34+02:00","slug":"18-vzporednik-206","post-type":"post","title":"Ostati zdrav ali postati lačen","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/18-vzporednik-206/","content":"

Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.

Naša dopisnica Karmen Švegl, ki z grških otokov poroča o pripravah na najbolj nenavadno sezono v zgodovini, pravi, da je potovanje med otoki skoraj nemogoče, tudi če se je karantena že končala. Potujejo lahko samo javni uslužbenci (policija, vojska) ter nekateri birokrati.

“Otoke še vedno zelo varujejo, saj je tam zdravstveni sistem zelo okrnjen. Nekateri otoki imajo skromne bolnišnice, nekatere sploh nimajo ventilatorjev … Za zdaj tudi še ni jasno, kako bo, ko bodo prišli turisti. Veliko strahu je med domačini pred morebitnimi okužbami iz tujine.”

Slovenec, ki že desetletje dela kot vodič na otoku, pravi, da so Grki zelo poseben narod, ki so kot pravi Balkanci zelo gostoljubni, ki na ulicah znajo pokazati strast do življenja. Pravi, da so ljudje, ki tudi če nimajo ničesar, dajo vse. Zato jih bo slaba turistična sezona zelo prizadela.

“Ko se je vse skupaj zaprlo, smo dejansko dojeli, kako daleč smo padli. V Grčiji je čez poletje treba zaslužiti za vso leto. Nikakor si ne moremo privoščiti izpad turistične sezone. Pojavi se vprašanje, ostati zdrav ali postati lačen.” – Dejan Muršič

Karmen pravi, da so Grki zelo realistični in krizo razumejo kot naložbo za prihodnost. Če bi letošnjo sezono preskočili, verjamejo, da bi to imelo na grški turizem dolgotrajni vpliv zaradi velike konkurence po vsem svetu.

“Prepričani so, da če bodo turisti prišli že letos in bodo Grčijo prepoznali kot varno lokacijo, jo bodo obiskali tudi v boljših časih.”

","excerpt":" O ukrepih grške vlade, zaupanju turistov in grožnji nove obsežne gospodarske krize za Grčijo razmišljamo z našo dopisnico Karmen Švegl","featured-media-id":21714,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174694831","abovetitle":"","subtitle":" O ukrepih grške vlade, zaupanju turistov in grožnji nove obsežne gospodarske krize za Grčijo razmišljamo z našo dopisnico Karmen Švegl","category-text":"False","permalink":"2020/05/18-vzporednik-206/","show-start":"2020-05-22T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-22T12:30:00+02:00","audio-length":"1055","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/22/KarmenveglRodos4768124.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694831","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Otoke še vedno zelo varujejo, saj je tam zdravstveni sistem zelo okrnjen. Nekateri otoki imajo skromne bolnišnice, nekatere sploh nimajo ventilatorjev … Za zdaj tudi še ni jasno, kako bo, ko bodo prišli turisti. Veliko strahu je med domačini pred morebitnimi okužbami iz tujine.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ko se je vse skupaj zaprlo, smo dejansko dojeli, kako daleč smo padli. V Grčiji je čez poletje treba zaslužiti za vso leto. Nikakor si ne moremo privoščiti izpad turistične sezone. Pojavi se vprašanje, ostati zdrav ali postati lačen.” – Dejan Muršič

"},{"kind":"html","content":"

“Prepričani so, da če bodo turisti prišli že letos in bodo Grčijo prepoznali kot varno lokacijo, jo bodo obiskali tudi v boljših časih.”

V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.

Že pred mesecem je Boštjan Anžin v pogovoru za Val 202 opisoval, kako parlament tako rekoč nima več nikakršne moči v državi. Tako je to stanje opisala znana opozicijska poslanka Marinika Tepić: “Zdaj se je pokazalo, da je oblast izkoristila epidemijo in koronavirus za legalizacijo brezzakonja in da zakonito vlada mimo zakonov. Skozi stranska vrata na tajnih sejah, kjer kot parlamentarci ne moremo nadzorovati dela vlade. Dobili smo 40 odlokov, zapakiranih v eno točko dnevnega reda, kjer je treba samo potrditi, kar je vlada že odločila in pognala v tek. Tako stvari ne morejo potekati v nobeni demokratični ali spodobni državi.” Mednarodna nevladna organizacija Freedom House je pred tednom opozorila, da Srbije zaradi nazadovanja na področju demokratičnih načel ni več mogoče imenovati demokracija. Kako v Srbiji potekajo ti procesi spodjedanja demokracije?

“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”

Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?

“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”

Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?

“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”

Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.

“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”

","excerpt":"Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom govorimo o stanju demokracije v Srbiji in protestih v Črni gori","featured-media-id":21621,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174693214","abovetitle":"","subtitle":"Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom govorimo o stanju demokracije v Srbiji in protestih v Črni gori","category-text":"False","permalink":"2020/05/18-vzporednik-204/","show-start":"2020-05-15T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-15T12:30:00+02:00","audio-length":"926","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/15/BotjanAninBeograd4757470.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693214","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”

"},{"kind":"html","content":"

“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”

"},{"kind":"html","content":"

“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"88"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21621"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21621"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111239","attributes":{"wp-id":428132,"date":"2020-04-25T00:13:31+02:00","modified":"2020-05-08T12:57:05+02:00","slug":"18-vzporednik-205","post-type":"post","title":"Italijanski vinarji so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje vin","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/18-vzporednik-205/","content":"

Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.

“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”

Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.

“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”

Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.

“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”

In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?

“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”

Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?

“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”

Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.

“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”

","excerpt":"Naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec o pripravi vladnega paketa pomoči, najbolj prizadeti panogi - turizmu pa o tem, da so vinarji v času krize povečali prodajo vin za osem odstotkov","featured-media-id":21515,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174691489","abovetitle":"","subtitle":"Naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec o pripravi vladnega paketa pomoči, najbolj prizadeti panogi - turizmu pa o tem, da so vinarji v času krize povečali prodajo vin za osem odstotkov","category-text":"False","permalink":"2020/04/18-vzporednik-205/","show-start":"2020-05-08T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-08T12:30:00+02:00","audio-length":"844","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/08/JankoPetrovecRim4748586.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691489","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”

"},{"kind":"html","content":"

“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”

"},{"kind":"html","content":"

“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”

"},{"kind":"html","content":"

“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”

"},{"kind":"html","content":"

“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”

18. vzporednik je šel na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah?

“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”

Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.

“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”

Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?

“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”

","excerpt":"Z našo dopisnico iz Berlina Polono Fijavž govorimo o obeleževanju praznika dela v letošnjih kriznih razmerah, o nemških gospodarskih kazalcih in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel","featured-media-id":21447,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174689913","abovetitle":"","subtitle":"Z našo dopisnico iz Berlina Polono Fijavž govorimo o obeleževanju praznika dela v letošnjih kriznih razmerah, o nemških gospodarskih kazalcih in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel","category-text":"False","permalink":"2020/05/polona-fijavz-berlin-8/","show-start":"2020-05-01T12:00:00+02:00","show-end":"2020-05-01T12:20:00+02:00","audio-length":"1106","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/01/PolonaFijavBerlin4736249.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689913","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"88"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21447"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21447"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110440","attributes":{"wp-id":425846,"date":"2020-04-11T00:13:29+02:00","modified":"2020-04-24T13:41:03+02:00","slug":"18-vzporednik-203","post-type":"post","title":"Nobena evropska država se ne želi preveč zadolževati, če je že danes zadolžena do vratu","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/18-vzporednik-203/","content":"

Tokrat kličemo našo dopisnico Mojco Širok v Bruselj, kjer se te dni odloča o usodi ta hip zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi verjetno na veliko sestankovalo in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je kakršnen koli dogovor še težje doseči, saj morajo politiki vse konference izpeljati z videoklici. Tudi včerajšnjo, na kateri so voditelji držav članic vnovič skušali najti najmanjši skupni imenovalec med različnimi zamislimi za reševanje evropskih gospodarstev.

“Novinarsko delo je te dni izziv, jaz osebno sem se naučila, da bom nehala skakati v besedo. Evropska komisija je kar nekaj časa razmišljala, kako urediti dvostransko komunikacijo, zdaj vodi avdio- in videokonference, na katerih lahko normalno zastavljamo vprašanja.”

Voditelji so podprli načrt opuščanja omejevalnih ukrepov, ki ga je predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Načrt je na prvi pogled precej ohlapen. Kaj za zdaj obsega, katera so glavna načela, ki ga vodijo? Pa tudi kakšna bo sploh vloga tega načrta, če odločitve o sproščanju ukrepov sprejemajo članice vsaka zase?

“Evropska komisija je članice ob sproščanju ukrepov opozorila, naj se med sabo usklajujejo. Primer Belgija in Nizozemska; tu je lahko vhod v trgovino z belgijske strani in izhod z nizozemske. Na eni strani je bila trgovina zaprta, na drugi odprta, ker sta imeli državi različne ukrepe.”

Za veliko bolj zahtevno področje se je v zadnjih tednih izkazalo finančno reševanje krize. Če najprej pogledamo to, o čemer se jim je do zdaj uspelo dogovoriti – finančni ministri so se dogovorili o 540-milijardnem fiskalnem svežnju za pomoč gospodarstvu. Še nedorečen pa ostaja za prihodnost Evrope najpomembnejši element evropskega odziva na pandemsko krizo – dolgoročno reševanje gospodarstva. “Svet nikoli več ne bo takšen, kot smo ga poznali. Von der Leynova je dejala, da bodo tiste države, ki so bogatejše, lahko svojemu gospodarstvu bolj pomagale. Vemo, da je Italija, ki jo je pandemija najbolj prizadela, druga najbolj zadolžena v evrskem območju. In tukaj bo moralo biti ravnovesje med nepovratnimi sredstvi in posojili, saj se nobena država ne želi preveč zadolževati, če je že danes zadolžena do vratu,” pravi Mojca Širok in to oriše plastično:

“Pomisli, da stanuješ v bloku, kjer je 27 stanovanj in še ena mansarda. V bloku se zgodi požar, zagori v kleti, stanovanja v nižjih nadstropjih so bolj oškodovana. Nato skličete sejo hišnega sveta, kjer se odločite, da boste za obnovo skupnih prostorov in bolj uničenih stanovanj vzeli kredit. Vsi se strinjate, dokler nekdo iz višjega nadstropja ne vpraša, ali bi poleg tega kredita morali odplačevati še tisti kredit, ki ga odplačujejo za stanovanje.”

Finančno reševanje krize pa ni edina stvar, glede katere imajo voditelji držav različne pristope. Drugo področje, na katerem smo lahko videli tudi prakse, ki vzbujajo skrb, je delovanje pravne države v obdobju epidemije. Številni evropski voditelji so opozarjali na to, da ukrepi nekaterih držav niso v skladu z načeli in pravnim redom Evropske unije, največ kritik je letelo na Madžarsko, kjer so za nedoločen čas razglasili izredno stanje, odvzeli pooblastila parlamentu in Orbanova vlada je dobila tako rekoč neomejeno moč.

“Zaradi nespoštovanja pravne države je Evropska unija sprožila postopke proti Poljski in Madžarski. V zvezi z omejevalnimi ukrepi se voditelji evropskih institucij do madžarskih politikov vedejo kot mačka, ki hodi okrog vrele kaše. Imajo pa polna usta, kako ukrepi ne smejo biti v nasprotju s temelji Evropske unije.”

","excerpt":"Mojca Širok iz Bruslja o temeljnih svoboščinah v obdobju epidemije in sporih o dolgoročnem reševanju gospodarske krize, katerih rezultat bo vplival na prihodnjo podobo Evropske unije","featured-media-id":13350,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174688448","abovetitle":"","subtitle":"Mojca Širok iz Bruslja o temeljnih svoboščinah v obdobju epidemije in sporih o dolgoročnem reševanju gospodarske krize, katerih rezultat bo vplival na prihodnjo podobo Evropske unije","category-text":"False","permalink":"2020/04/18-vzporednik-203/","show-start":"2020-04-24T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-24T12:30:00+02:00","audio-length":"1115","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/24/MojcairokBruselj4723271.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688448","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Novinarsko delo je te dni izziv, jaz osebno sem se naučila, da bom nehala skakati v besedo. Evropska komisija je kar nekaj časa razmišljala, kako urediti dvostransko komunikacijo, zdaj vodi avdio- in videokonference, na katerih lahko normalno zastavljamo vprašanja.”

"},{"kind":"html","content":"

“Evropska komisija je članice ob sproščanju ukrepov opozorila, naj se med sabo usklajujejo. Primer Belgija in Nizozemska; tu je lahko vhod v trgovino z belgijske strani in izhod z nizozemske. Na eni strani je bila trgovina zaprta, na drugi odprta, ker sta imeli državi različne ukrepe.”

"},{"kind":"html","content":"

“Pomisli, da stanuješ v bloku, kjer je 27 stanovanj in še ena mansarda. V bloku se zgodi požar, zagori v kleti, stanovanja v nižjih nadstropjih so bolj oškodovana. Nato skličete sejo hišnega sveta, kjer se odločite, da boste za obnovo skupnih prostorov in bolj uničenih stanovanj vzeli kredit. Vsi se strinjate, dokler nekdo iz višjega nadstropja ne vpraša, ali bi poleg tega kredita morali odplačevati še tisti kredit, ki ga odplačujejo za stanovanje.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zaradi nespoštovanja pravne države je Evropska unija sprožila postopke proti Poljski in Madžarski. V zvezi z omejevalnimi ukrepi se voditelji evropskih institucij do madžarskih politikov vedejo kot mačka, ki hodi okrog vrele kaše. Imajo pa polna usta, kako ukrepi ne smejo biti v nasprotju s temelji Evropske unije.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"88"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"13350"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/13350"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"21384"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21384"}}}},{"type":"Post","id":"110063","attributes":{"wp-id":424808,"date":"2020-04-04T00:13:35+02:00","modified":"2020-04-17T13:31:23+02:00","slug":"18-vzporednik-202","post-type":"post","title":"Hrvaška ekonomija ne more preživeti brez turizma","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/18-vzporednik-202/","content":"

V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Zagreb pa je pred slabim mesecem prizadel še potres. Največ stavb je bilo poškodovanih v središču mesta, kjer so zdaj že stekla obnovitvena dela, posledice potresa pa so še danes vidne na ulicah.

“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”

Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.

“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”

Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.

“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”

Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.

“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”

","excerpt":"Tanja Borčić Bernard o popotresni sanaciji v Zagrebu, morebitni izgubi poletne turistične sezone in futurističnem geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: \"Močna Evropa v svetu izzivov\"","featured-media-id":4287,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174686701","abovetitle":"","subtitle":"Tanja Borčić Bernard o popotresni sanaciji v Zagrebu, morebitni izgubi poletne turistične sezone in futurističnem geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: \"Močna Evropa v svetu izzivov\"","category-text":"False","permalink":"2020/04/18-vzporednik-202/","show-start":"2020-04-17T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-17T12:30:00+02:00","audio-length":"881","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/17/TanjaBoriBernardZagreb4715068.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174686701","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”

"},{"kind":"html","content":"

“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”

"},{"kind":"html","content":"

“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”

"},{"kind":"html","content":"

Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.

"},{"kind":"html","content":"

“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"88"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4287"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/4287"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109675","attributes":{"wp-id":423695,"date":"2020-03-28T00:13:25+01:00","modified":"2020-04-10T13:34:03+02:00","slug":"18-vzporednik-201","post-type":"post","title":"Veliko število obolelih temnopoltih kaže žalostno socialno sliko ZDA","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/18-vzporednik-201/","content":"

V 18. vzporedniku smo poklicali v državo z največ obolelimi za koronavirusno boleznijo na svetu, epidemija pa tam še ni dosegla vrhunca. Pred tem tednom je zato Jerome Adams, vodja ameriške službe za javno zdravje, napovedal, da bo to najtežji in najbolj žalosten teden v življenju večine Američanov. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kakšni so bili odzivi Trumpove administracije v prvem mesecu širjenja virusa, zakaj Američani množično kupujejo orožje, kako se na epidemijo odzivajo velike metropole in zakaj je nesorazmerno število obolelih temnopoltih. Pa tudi o poskakovanju in padanju borznih indeksov in Trumpovi priljubljenosti v volilnem letu.

“Podpora Donaldu Trumpu je visoka in je še zrasla. Je pa res, da predsednik žanje veliko kritik in to pravično. To, kar se dogaja v ZDA: toliko žrtev, toliko obolelih, toliko prošenj iz bolnišnic za osnovno opremo … Dogajajo se stvari, ki moči in virov te države niso vredne.”

Podatki z vseh koncev ZDA kažejo, da je nesorazmerno število obolelih in umrlih za covidom 19 temnopoltih: “Ne gre za genetiko, gre za socialo. To so revni ljudje, ki jih pestijo številne kronične bolezni, zato so bistveno bolj dovzetni za virus. Gre za žalostno socialno sliko Amerike.”

“Kar zadeva gospodarstvo, vsakdo poskuša preživeti na svoj način. Eno izmed najbolj prizadetih vej gospodarstva je gostinski sektor, ki ne more normalno delati. A še vedno pripravljajo hrano, ki jo lahko gostje odnesejo s seboj. To je en primer, kako poskušajo ljudje preživeti.”

Andrej Stopar pravi, da bi se lahko kriza zavlekla do jeseni: “Združene države Amerike so ves čas zamujale v odzivu na pandemijo in ta se še vedno neenakomerno širi. Po nekaterih ocenah naj bi kriza trajala globoko v poletje, če ne celo v jesen.”

","excerpt":"Dopisnik iz Združenih držav Andrej Stopar o rasti podpore Donaldu Trumpu, zakaj Američani množično kupujejo orožje ter o tem, kako v času epidemije koronavirusa živi gospodarstvo","featured-media-id":21151,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174685092","abovetitle":"","subtitle":"Dopisnik iz Združenih držav Andrej Stopar o rasti podpore Donaldu Trumpu, zakaj Američani množično kupujejo orožje ter o tem, kako v času epidemije koronavirusa živi gospodarstvo","category-text":"False","permalink":"2020/03/18-vzporednik-201/","show-start":"2020-04-10T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-10T12:30:00+02:00","audio-length":"721","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/10/AndrejStoparWashington4707974.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685092","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Podpora Donaldu Trumpu je visoka in je še zrasla. Je pa res, da predsednik žanje veliko kritik in to pravično. To, kar se dogaja v ZDA: toliko žrtev, toliko obolelih, toliko prošenj iz bolnišnic za osnovno opremo … Dogajajo se stvari, ki moči in virov te države niso vredne.”

"},{"kind":"html","content":"

“Kar zadeva gospodarstvo, vsakdo poskuša preživeti na svoj način. Eno izmed najbolj prizadetih vej gospodarstva je gostinski sektor, ki ne more normalno delati. A še vedno pripravljajo hrano, ki jo lahko gostje odnesejo s seboj. To je en primer, kako poskušajo ljudje preživeti.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"88"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21151"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21151"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109295","attributes":{"wp-id":422618,"date":"2020-03-21T00:13:21+01:00","modified":"2020-04-03T13:51:31+02:00","slug":"18-vzporednik-199","post-type":"post","title":"Nemčija gre v smer rahljanja omejitev, ne pa v smer dodatnega zaostrovanja ","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/18-vzporednik-199/","content":"

V Nemčiji, ki je peta država na svetu po številu potrjenih okužb s koronavirusom, se vlada z množico ukrepov bori proti epidemiji, več kot 80 milijonov prebivalcev mora po večini ostajati doma.

“Otroška igrišča so zaprta, ne pa tudi parki. Gibanje ni omejeno na dežele, kaj šele na občine. Lahko potujemo po Nemčiji, a se to odsvetuje. Zdaj se začenjajo dvotedenske velikonočne počitnice in danes številni odhajajo na svoje vikende. Tu še vedno obratuje javni prevoz.”

Medtem ko večina vlad po svetu uvaja prisilen nadzor nad lokacijami telefonov in druge oblike nadzora gibanja državljanov, so se v Nemčiji odločili za poskus, ki bi spodbudil prostovoljno sodelovanje državljanov pri gradnji podatkovnih zbirk.

“Na Inštitutu Roberta Kocha so naredili aplikacijo, pri kateri gre za izmenjavo podatkov ob pomoči bluetoothove povezave. Podatki so o tem, kje se ljudje gibajo in ali je bil kateri od pozitivnih poleg drugih, ti dobijo opozorilo, naj se grejo testirat. Podatki ostanejo na telefonu posameznika.”

Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo še o nadzoru omejitev gibanja in predvidevanjih, kdaj bo krize konec.

“Bolnišnice v Nemčiji še niso polne, deset tisoč ventilatorjev je še vedno na voljo. Tukaj je nekakšen občutek, da bi lahko po veliki noči začeli vse vpeljane omejitve rahljati.”

","excerpt":"Dopisnica iz Berlina Polona Fijavž tokrat o informacijskem eksperimentu v času epidemije, nemškem gospodarstvu in koronazabavah v Berlinu","featured-media-id":17571,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174683296","abovetitle":"","subtitle":"Dopisnica iz Berlina Polona Fijavž tokrat o informacijskem eksperimentu v času epidemije, nemškem gospodarstvu in koronazabavah v Berlinu","category-text":"False","permalink":"2020/03/18-vzporednik-199/","show-start":"2020-04-03T12:00:00+02:00","show-end":"2020-04-03T12:30:00+02:00","audio-length":"1208","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/03/PolonaFijavBerlin4697680.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683296","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Otroška igrišča so zaprta, ne pa tudi parki. Gibanje ni omejeno na dežele, kaj šele na občine. Lahko potujemo po Nemčiji, a se to odsvetuje. Zdaj se začenjajo dvotedenske velikonočne počitnice in danes številni odhajajo na svoje vikende. Tu še vedno obratuje javni prevoz.”

"},{"kind":"html","content":"

“Na Inštitutu Roberta Kocha so naredili aplikacijo, pri kateri gre za izmenjavo podatkov ob pomoči bluetoothove povezave. Podatki so o tem, kje se ljudje gibajo in ali je bil kateri od pozitivnih poleg drugih, ti dobijo opozorilo, naj se grejo testirat. Podatki ostanejo na telefonu posameznika.”

"},{"kind":"html","content":"

Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo še o nadzoru omejitev gibanja in predvidevanjih, kdaj bo krize konec.

"},{"kind":"html","content":"

“Bolnišnice v Nemčiji še niso polne, deset tisoč ventilatorjev je še vedno na voljo. Tukaj je nekakšen občutek, da bi lahko po veliki noči začeli vse vpeljane omejitve rahljati.”

Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je na grškem otoku Hios, kjer za zdaj še ni nobenega primera okužbe s koronavirusom. Na otoku so pred časom snemali reportaže, nato pa so po spletu okoliščin, saj je Turčija prepovedala vstop v državo slovenskim državljanom, tam tudi ostali.

\n
“Ko greš na Hiosu iz hiše, si moraš napisati dovoljenje in to, kam greš, koliko časa boš tam, kdaj si zapustil prebivališče. Policija to tudi preverja, če tega lista nimaš, te lahko doleti 150 evrov kazni.” – Karmen Švegl
\n

Za kakšno taktiko se je v boju z epidemijo koronavirusa odločila Turčija, ni povsem jasno. Ljudi sicer pozivajo, naj ostanejo doma, zaprli so izobraževalne ustanove, po drugi strani pa ni sankcij, če gredo ven, restavracije in tovarne še delujejo. Na ulicah je še vedno gneča.

\n
“Ulice Carigrada niso prazne, življenje se ni ustavilo. Turčija je bila v hudi gospodarski krizi že pred virusom, zato si ne upa ustaviti gospodarstva. Politiki menijo, da je ceneje žrtvovati ljudi. Sliši še brutalno.” – stanje v Turčiji
\n

Če je na Hiosu še mogoče ločiti lokalno prebivalstvo ob beguncev, pa to v Turčiji ni mogoče. Zaradi šibkega javnega zdravstva se Turki bojijo, da bodo postelje na intenzivni negi hitro zapolnjene, podjetja so začela masovno izdelovati respiratorje, zaščitnega materiala ne smejo več izvažati v tujino.

\n
“Starejši ljudje v taboriščih v Siriji umirajo, a nihče ne preveri, zakaj so umrli.”
\n

“Virus je na Bližnjem vzhodu prizanesel nekaterim revnim državam, pa tudi države, kot so Jordanija, so se nanj odzvale dobro. Tokrat so države, v katerih vladajo diktatorji, v prednosti, saj sprejmejo ukrepe, ki se jim ljudje ne morejo upirati, saj so vajeni strahu in vedo, da jih lahko kaznujejo,” pojasnjuje Karmen Švegl.

\n
“Iz številnih držav poročajo, da so povsod puške utihnile, zavladalo je premirje. Vsi ljudje se bojijo družiti, bojijo se, da bi se lahko tudi oni okužili. Pozitivna stvar pandemije je, da je zavladalo zatišje v regiji.”
\n

","excerpt":"Kako ranljiva so v času epidemije koronavirusa begunska taborišča in kako ogrožene od vojn razrušene države? S Hiosa se oglaša Karmen Švegl","featured-media-id":20963,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174681695","abovetitle":"","subtitle":"Kako ranljiva so v času epidemije koronavirusa begunska taborišča in kako ogrožene od vojn razrušene države? S Hiosa se oglaša Karmen Švegl","category-text":"False","permalink":"2020/03/18-vzporednik-200/","show-start":"2020-03-27T12:00:00+01:00","show-end":"2020-03-27T12:30:00+01:00","audio-length":"1248","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/27/KarmenveglBlinjivzhod4690435.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174681695","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
“Ko greš na Hiosu iz hiše, si moraš napisati dovoljenje in to, kam greš, koliko časa boš tam, kdaj si zapustil prebivališče. Policija to tudi preverja, če tega lista nimaš, te lahko doleti 150 evrov kazni.” – Karmen Švegl
\n

"},{"kind":"html","content":"

\n
“Ulice Carigrada niso prazne, življenje se ni ustavilo. Turčija je bila v hudi gospodarski krizi že pred virusom, zato si ne upa ustaviti gospodarstva. Politiki menijo, da je ceneje žrtvovati ljudi. Sliši še brutalno.” – stanje v Turčiji
\n

"},{"kind":"html","content":"

\n
“Starejši ljudje v taboriščih v Siriji umirajo, a nihče ne preveri, zakaj so umrli.”
\n

"},{"kind":"html","content":"

\n
“Iz številnih držav poročajo, da so povsod puške utihnile, zavladalo je premirje. Vsi ljudje se bojijo družiti, bojijo se, da bi se lahko tudi oni okužili. Pozitivna stvar pandemije je, da je zavladalo zatišje v regiji.”
\n

Rusija se je znašla v vrtincu sprememb, ki bodo zaznamovale prihodnost. V teh dneh niso samo pod vplivom pandemije koronavirusa, ki se za zdaj širi v manjšem obsegu kot v srednje- in zahodnoevropskih državah, zaradi nizkih cen nafte ji grozijo tudi velike gospodarske težave in obsežen proračunski primanjkljaj, obenem pa sprejemajo novo ustavo, ki bi predsedniku Putinu omogočila, da bi na oblasti ostal do leta 2036.

V Moskvi je avtomobilov precej manj kot na začetku tedna, ljudi, ki nosijo zaščitne maske, pa vse več. Ljudje že delajo od doma, zapirajo se šole in vrtci, odprte so še kinematografske dvorane, a sprejmejo največ 50 obiskovalcev.

“Številke o okuženih ne držijo, saj se v Rusiji ne more testirati vsak. Testirajo se ljudje, ki imajo simptome in so se vrnili iz držav, v katerih je veliko število okuženih, ter njihovi bližnji. Na testiranje te mora napotiti zdravnik.” – Vlasta Jeseničnik

Ko so Vladimirja Putina mediji primerjali s carjem, je odgovoril, da carji samo sedijo, on pa dela vsak dan, na to, ali bo na prihodnjih predsedniških volitvah ob aprilski spremembi ustave spet kandidiral, a je pojasnil, da je njegova kandidatura odvisna od volje ljudi.

\n
“Referendumsko vprašanje se bo glasilo ‘Ali podpirate spremembe ustave’. Glasovali bodo v paketu, o dopolnilih se ne bo glasovalo ločeno, zato bo novo ustavo gotovo podprlo dovolj državljanov.”
\n

","excerpt":"Če bo Vladimir Putin ostal na oblasti do leta 2036, bo po dolžini vladanja prehitel skoraj vse ruske carje, pa tudi Stalina","featured-media-id":20901,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/18-vzporednik/174680122","abovetitle":"","subtitle":"Če bo Vladimir Putin ostal na oblasti do leta 2036, bo po dolžini vladanja prehitel skoraj vse ruske carje, pa tudi Stalina","category-text":"False","permalink":"2020/03/vlasta-jesenicnik-moskva-6/","show-start":"2020-03-20T12:00:00+01:00","show-end":"2020-03-20T12:15:00+01:00","audio-length":"988","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/20/VlastaJeseninikMoskva4681607.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680122","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Številke o okuženih ne držijo, saj se v Rusiji ne more testirati vsak. Testirajo se ljudje, ki imajo simptome in so se vrnili iz držav, v katerih je veliko število okuženih, ter njihovi bližnji. Na testiranje te mora napotiti zdravnik.” – Vlasta Jeseničnik

"},{"kind":"html","content":"

\n
“Referendumsko vprašanje se bo glasilo ‘Ali podpirate spremembe ustave’. Glasovali bodo v paketu, o dopolnilih se ne bo glasovalo ločeno, zato bo novo ustavo gotovo podprlo dovolj državljanov.”
\n

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"1"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20901"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20901"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"75","attributes":{"slug":"majvalerij","name":"Maj Valerij","twitter":"","facebook":"","title":"Voditelj","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnamv-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnamv-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"88","attributes":{"slug":"marusakerec","name":"Maruša Kerec","twitter":"@TviterusaMarusa","facebook":"https://www.facebook.com/MarusaKerec","title":"Voditeljica, novinarka","description":"Voditeljica, ki je vzljubila ponedeljkova jutra, novinarka, ki išče odbite ideje. Ljubiteljica novih medijev, sodobnih tehnologij, dobre hrane in zanimivih ljudi.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnamk-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnamk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"13350","attributes":{"wp-id":329483,"title":"MK predstavitev knjig","caption":"Mojca Širok","media-source":"Žiga Živulović jr./Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/photo_577325_20180308-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/photo_577325_20180308-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/photo_577325_20180308-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/photo_577325_20180308-1200x820.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"17571","attributes":{"wp-id":384850,"title":"berlin-4001319_1920","caption":"","media-source":"Kranich17/Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/berlin-tv-tower-skyline-alex-4001319/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/berlin-4001319_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/berlin-4001319_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/berlin-4001319_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/berlin-4001319_1920-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20901","attributes":{"wp-id":422500,"title":"Vladimir Putin","caption":"Ruski predsednik Vladimir Putin","media-source":"Reuters/MMC","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vladimir-putin-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vladimir-putin-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vladimir-putin-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/vladimir-putin.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20963","attributes":{"wp-id":423616,"title":"razmere na hiosu","caption":"Razmere na Hiosu","media-source":"TV Slovenija, oddaja Globus ","media-source-url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/globus/174680013","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/razmere-na-hiosu-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/razmere-na-hiosu-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/razmere-na-hiosu-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/razmere-na-hiosu-1200x668.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21151","attributes":{"wp-id":425785,"title":"central-park-1031343_1920","caption":"Central Park, New York","media-source":"Free-Photos/Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/central-park-new-york-nyc-manhattan-1031343/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/central-park-1031343_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/central-park-1031343_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/central-park-1031343_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/central-park-1031343_1920-1200x677.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21384","attributes":{"wp-id":428060,"title":"flag-3370970_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/flag-europe-europe-flag-eu-flag-3370970/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/flag-3370970_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/flag-3370970_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/flag-3370970_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/flag-3370970_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21447","attributes":{"wp-id":428992,"title":"brandenburger-tor-201939_1920","caption":"Berlin","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/brandenburger-tor-dusk-dawn-201939/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brandenburger-tor-201939_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brandenburger-tor-201939_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brandenburger-tor-201939_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/brandenburger-tor-201939_1920-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21515","attributes":{"wp-id":429915,"title":"vittorio-emanuele-monument-298412_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/vittorio-emanuele-monument-rome-298412/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vittorio-emanuele-monument-298412_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vittorio-emanuele-monument-298412_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vittorio-emanuele-monument-298412_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vittorio-emanuele-monument-298412_1920-1200x770.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21621","attributes":{"wp-id":430865,"title":"65409389_vucic_fp-xl","caption":"Aleksandar Vučić","media-source":"EPA/MMC Rtvslo","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/svet/vucic-prisegel-kot-novi-predsednik-srbije/423816","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65409389_vucic_fp-xl-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65409389_vucic_fp-xl-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65409389_vucic_fp-xl-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/65409389_vucic_fp-xl.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21714","attributes":{"wp-id":431802,"title":"vzporednik","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/vacations-summer-sun-beach-greece-3753525/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vzporednik-960x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vzporednik-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vzporednik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vzporednik.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"4287","attributes":{"wp-id":144768,"title":"photo_413606_20141110_5","caption":"","media-source":"Milos Vujinovic/Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/photo_413606_20141110_5-700x360.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/photo_413606_20141110_5-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/photo_413606_20141110_5-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/11/photo_413606_20141110_5.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":44,"count":433}}}